Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prispevek k razvoju baletne umetnosti
Pomemben glasbeni pedagog in publicist
Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za “rojstni dan” slovenskega gledališča v sodobnem pomenu besede štejemo 28. december leta 1789. Takrat so v stanovskem gledališču v Ljubljani prvič uprizorili Linhartovo komedijo Županova Micka, prvo slovensko komedijo sploh. Njen avtor Anton Tomaž Linhart je veljal za razsvetljenskega svobodomisleca, ki se je zavzemal za demokratično usmerjeno družbo in je skušal v Kranjcih zbuditi narodno zavednost, zato so v njegovih delih najbolj pozitivno prikazani pristni slovenski vaščani, tuje plemstvo pa je pokvarjeno. Županovo Micko je napisal na podlagi Richterjevega Podeželskega mlina, le da je igro avstrijskega avtorja priredil za slovenske potrebe in jo postavil v domače okolje.
Baletna plesalka in koreografinja Pia Beatrice Marie Luise Scholz je med študijem plesa v hamburški plesni šoli Rudolfa Labana leta 1928 spoznala vsestransko nadarjenega slovenskega baletnika Pina Mlakarja. Od takrat je bila pot obeh umetnikov tesno povezana. Tako se je spominjala njune skupne plovbe po Jadranu *Posnetek Po nastopanju na nemških in švicarskih odrih sta delovala tudi v Ljubljani. V letih od 1946 do 1952 je bila Pia Mlakar v ljubljanski operi baletna solistka, potem pa do leta 1960 koreografinja in vodja baleta. V tem času sta s širitvijo repertoarja in poklicno vzgojo plesalk in plesalcev odločilno prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti. Kot plesalca sta se odlikovala z veliko ubranostjo in občutkom za povezovanje glasbe s plesom. Pia Mlakar, častna meščanka Ljubljane in Novega mesta, se je rodila leta 1908 v Hamburgu. Skupaj z možem Pinom sta trikrat dobila Prešernovo nagrado, leta 1996 pa srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
Leta 1914 se je v Kozjem rodil glasbeni publicist in pedagog Vlado Golob. Na ljubljanski filozofski fakulteti je leta 1941 diplomiral iz slavistike, desetletje pozneje pa še iz glasbene zgodovine. Med vojno je bil član kulturne skupine Ljubljanske brigade, po njej pa urednik Radia Ljubljana, direktor Koncertne poslovalnice v Ljubljani in tajnik Slovenske filharmonije. Od leta 1954 je bil v Mariboru profesor na srednji glasbeni šoli ter potem direktor tamkajšnjega Centra za glasbeno vzgojo. Vlado Golob je tudi zlagal glasbo za odrska dela, uprizorjena v slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, ter harmoniziral nekaj ljudskih pesmi.
Po tistem, ko se je pisatelju Borisu Pahorju marca 1976 iztekla petletna prepoved vstopa v Jugoslavijo zaradi urednikovanja knjižice z naslovom »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, v kateri je pisatelj ob svoji 70-letnici javno spregovoril o poboju slovenskih domobrancev, je Pahor nekajkrat obiskal Ljubljano, potem pa zaradi aretacije sodnika Franca Miklavčiča in novinarja Viktorja Blažiča protestno ni hotel več prestopiti italijansko-jugoslovanske meje. Ko so obsojena Blažiča in Miklavčiča vendarle izpustili iz zapora, je Boris Pahor 28. decembra 1977 hotel obiskati Ljubljano, a so ga obmejni organi na Fernetičih zavrnili in mu onemogočili prehod državne meje. Pahor je v javnem protestu poudaril, da zavrnitev na meji razume kot povračilni ukrep, ker je o dveh političnih zapornikih v Sloveniji obvestil mednarodno javnost.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prispevek k razvoju baletne umetnosti
Pomemben glasbeni pedagog in publicist
Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za “rojstni dan” slovenskega gledališča v sodobnem pomenu besede štejemo 28. december leta 1789. Takrat so v stanovskem gledališču v Ljubljani prvič uprizorili Linhartovo komedijo Županova Micka, prvo slovensko komedijo sploh. Njen avtor Anton Tomaž Linhart je veljal za razsvetljenskega svobodomisleca, ki se je zavzemal za demokratično usmerjeno družbo in je skušal v Kranjcih zbuditi narodno zavednost, zato so v njegovih delih najbolj pozitivno prikazani pristni slovenski vaščani, tuje plemstvo pa je pokvarjeno. Županovo Micko je napisal na podlagi Richterjevega Podeželskega mlina, le da je igro avstrijskega avtorja priredil za slovenske potrebe in jo postavil v domače okolje.
Baletna plesalka in koreografinja Pia Beatrice Marie Luise Scholz je med študijem plesa v hamburški plesni šoli Rudolfa Labana leta 1928 spoznala vsestransko nadarjenega slovenskega baletnika Pina Mlakarja. Od takrat je bila pot obeh umetnikov tesno povezana. Tako se je spominjala njune skupne plovbe po Jadranu *Posnetek Po nastopanju na nemških in švicarskih odrih sta delovala tudi v Ljubljani. V letih od 1946 do 1952 je bila Pia Mlakar v ljubljanski operi baletna solistka, potem pa do leta 1960 koreografinja in vodja baleta. V tem času sta s širitvijo repertoarja in poklicno vzgojo plesalk in plesalcev odločilno prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti. Kot plesalca sta se odlikovala z veliko ubranostjo in občutkom za povezovanje glasbe s plesom. Pia Mlakar, častna meščanka Ljubljane in Novega mesta, se je rodila leta 1908 v Hamburgu. Skupaj z možem Pinom sta trikrat dobila Prešernovo nagrado, leta 1996 pa srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
Leta 1914 se je v Kozjem rodil glasbeni publicist in pedagog Vlado Golob. Na ljubljanski filozofski fakulteti je leta 1941 diplomiral iz slavistike, desetletje pozneje pa še iz glasbene zgodovine. Med vojno je bil član kulturne skupine Ljubljanske brigade, po njej pa urednik Radia Ljubljana, direktor Koncertne poslovalnice v Ljubljani in tajnik Slovenske filharmonije. Od leta 1954 je bil v Mariboru profesor na srednji glasbeni šoli ter potem direktor tamkajšnjega Centra za glasbeno vzgojo. Vlado Golob je tudi zlagal glasbo za odrska dela, uprizorjena v slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, ter harmoniziral nekaj ljudskih pesmi.
Po tistem, ko se je pisatelju Borisu Pahorju marca 1976 iztekla petletna prepoved vstopa v Jugoslavijo zaradi urednikovanja knjižice z naslovom »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, v kateri je pisatelj ob svoji 70-letnici javno spregovoril o poboju slovenskih domobrancev, je Pahor nekajkrat obiskal Ljubljano, potem pa zaradi aretacije sodnika Franca Miklavčiča in novinarja Viktorja Blažiča protestno ni hotel več prestopiti italijansko-jugoslovanske meje. Ko so obsojena Blažiča in Miklavčiča vendarle izpustili iz zapora, je Boris Pahor 28. decembra 1977 hotel obiskati Ljubljano, a so ga obmejni organi na Fernetičih zavrnili in mu onemogočili prehod državne meje. Pahor je v javnem protestu poudaril, da zavrnitev na meji razume kot povračilni ukrep, ker je o dveh političnih zapornikih v Sloveniji obvestil mednarodno javnost.
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov