Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

7. januar - Ivan Komelj, utemeljitelj slovenske kastelologije

02.01.2023

Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Zdravnik Anton Schwab je po osnovni šoli v Preboldu, gimnaziji v Celju ter študiju medicine v Gradcu služboval na Vranskem in v Celju. Tam je kot mestni fizik organiziral zdravstveno službo, iznašel več pomembnih zobozdravstvenih priprav, pisal članke s področja medicine ter imel na Štajerskem in v Ljubljani več kot petsto predavanj o higieni, negi zob in posledicah alkoholizma. V Celju je ustanovil šahovski klub in pisal članke o šahu. Najbolj pa se je uveljavil kot skladatelj in pevovodja. Vse njegove pesmi temeljijo na ljudskih; polovica je izvirnih, polovica pa prirejenih. Med drugimi je uglasbil tudi štajersko ljudsko: Škrjanček poje, žvrgoli. Odlomek bomo slišali v izvedbi Komornega zbora RTV Ljubljana iz leta 1989, dirigent je bil Mirko Cuderman.  *Posnetek  Čeprav je bil Anton Schwab glasbeni samouk, se njegove zborovske skladbe in samospevi odlikujejo z lirsko izraznostjo in bogato zvočnostjo, številne  – na primer “Je pa davi slanca pala” – pa so tudi ponarodele. Zdravnik Anton Schwab se je rodil leta 1868 v Šent Pavlu v Savinjski dolini, današnjem Preboldu.

 

Na današnji dan leta 1912 je bila ustanovljena tajna organizacija ljubljanskih srednješolcev – preporodovcev. Ime so prevzeli po reviji Preporod, ki je izhajala v letih od 1912 do 1914; vključevala je tudi dijake z Dunaja in iz Gradca. Gibanje je bilo izraz razočaranja mladine nad neuspešnimi poskusi političnih strank, da bi dosegle rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstro-Ogrski. Izhajalo je iz prepričanja, da tudi politična svoboda ni dosegljiva brez revolucije, in si tako prizadevalo za neodvisno in svobodno Jugoslavijo zunaj avstro-ogrske monarhije. Čeprav so prvi preporodovci prisegali na “revolver”, niso zasnovali nobenega atentata. Organizacija preporodovcev je imela 410 pripadnikov in približno sto bližnjih somišljenikov.

 

Umetnostni zgodovinar Ivan Komelj je z raziskavo srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem utemeljil slovensko kastelologijo, vedo, ki se ukvarja s preučevanjem gradov. Načrtoval in vodil je pomembne konservatorske posege, med drugim obnovo cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, svojo disertacijo pa je leta 1965 namenil gotski cerkveni arhitekturi na Slovenskem. Ivan Komelj, rodil se je pred 100 leti (1923) v Novem mestu, je topografsko raziskoval umetnostno dediščino na Dolenjskem, zadnja leta pa se je ukvarjal s teoretskimi vprašanji in zgodovino konservatorstva na Slovenskem.

 

7. januarja 1944, slabo uro pred poldnevom, so zavezniška letala prvič bombardirala Maribor. Prvemu napadu je sicer sledilo »zatišje« do 13. oktobra 1944, ko se je drama nadaljevala vse do zadnjega napada 12. aprila 1945. Posledica devetindvajsetih zavezniških bombardiranj Maribora zaradi njegove prometne lege in tamkajšnje oborožitvene industrije je bila izguba skoraj 47 odstotkov mestnega stanovanjskega fonda. Umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, 4200 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Prvi napad pred 79 leti, ki je bil sicer namenjen Tovarni letalskih motorjev na Teznem, je vzel 50 življenj. 


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

7. januar - Ivan Komelj, utemeljitelj slovenske kastelologije

02.01.2023

Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Zdravnik Anton Schwab je po osnovni šoli v Preboldu, gimnaziji v Celju ter študiju medicine v Gradcu služboval na Vranskem in v Celju. Tam je kot mestni fizik organiziral zdravstveno službo, iznašel več pomembnih zobozdravstvenih priprav, pisal članke s področja medicine ter imel na Štajerskem in v Ljubljani več kot petsto predavanj o higieni, negi zob in posledicah alkoholizma. V Celju je ustanovil šahovski klub in pisal članke o šahu. Najbolj pa se je uveljavil kot skladatelj in pevovodja. Vse njegove pesmi temeljijo na ljudskih; polovica je izvirnih, polovica pa prirejenih. Med drugimi je uglasbil tudi štajersko ljudsko: Škrjanček poje, žvrgoli. Odlomek bomo slišali v izvedbi Komornega zbora RTV Ljubljana iz leta 1989, dirigent je bil Mirko Cuderman.  *Posnetek  Čeprav je bil Anton Schwab glasbeni samouk, se njegove zborovske skladbe in samospevi odlikujejo z lirsko izraznostjo in bogato zvočnostjo, številne  – na primer “Je pa davi slanca pala” – pa so tudi ponarodele. Zdravnik Anton Schwab se je rodil leta 1868 v Šent Pavlu v Savinjski dolini, današnjem Preboldu.

 

Na današnji dan leta 1912 je bila ustanovljena tajna organizacija ljubljanskih srednješolcev – preporodovcev. Ime so prevzeli po reviji Preporod, ki je izhajala v letih od 1912 do 1914; vključevala je tudi dijake z Dunaja in iz Gradca. Gibanje je bilo izraz razočaranja mladine nad neuspešnimi poskusi političnih strank, da bi dosegle rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstro-Ogrski. Izhajalo je iz prepričanja, da tudi politična svoboda ni dosegljiva brez revolucije, in si tako prizadevalo za neodvisno in svobodno Jugoslavijo zunaj avstro-ogrske monarhije. Čeprav so prvi preporodovci prisegali na “revolver”, niso zasnovali nobenega atentata. Organizacija preporodovcev je imela 410 pripadnikov in približno sto bližnjih somišljenikov.

 

Umetnostni zgodovinar Ivan Komelj je z raziskavo srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem utemeljil slovensko kastelologijo, vedo, ki se ukvarja s preučevanjem gradov. Načrtoval in vodil je pomembne konservatorske posege, med drugim obnovo cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, svojo disertacijo pa je leta 1965 namenil gotski cerkveni arhitekturi na Slovenskem. Ivan Komelj, rodil se je pred 100 leti (1923) v Novem mestu, je topografsko raziskoval umetnostno dediščino na Dolenjskem, zadnja leta pa se je ukvarjal s teoretskimi vprašanji in zgodovino konservatorstva na Slovenskem.

 

7. januarja 1944, slabo uro pred poldnevom, so zavezniška letala prvič bombardirala Maribor. Prvemu napadu je sicer sledilo »zatišje« do 13. oktobra 1944, ko se je drama nadaljevala vse do zadnjega napada 12. aprila 1945. Posledica devetindvajsetih zavezniških bombardiranj Maribora zaradi njegove prometne lege in tamkajšnje oborožitvene industrije je bila izguba skoraj 47 odstotkov mestnega stanovanjskega fonda. Umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, 4200 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Prvi napad pred 79 leti, ki je bil sicer namenjen Tovarni letalskih motorjev na Teznem, je vzel 50 življenj. 


11.09.2022

11. september - baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca

»Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah


10.09.2022

10. september - mirovna pogodba iz Saint Germaina

Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog


09.09.2022

9. september - od žebljarja do slikarja

Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk


08.09.2022

8. september - krvavo ugašanje Ilirskih provinc

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?


07.09.2022

7. september - prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


06.09.2022

6. september - laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve


05.09.2022

5. september - »Bitka pri mrzli reki«

Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok


04.09.2022

4. september - škofijski sedež iz Št. Andraža v Maribor

Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra


03.09.2022

3. september - dr. Friderik Pregl, nobelovec iz Ljubljane

Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi


02.09.2022

2. september - dr. Ludvik Gyergyek, strokovnjak za kibernetiko

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«


01.09.2022

1. september - dobili smo Radio Ljubljana

Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas


31.08.2022

31. avgust - Jože Petek, zapuščina vojnega fotoreporterja

Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost


30.08.2022

30. avgust - dr. Ivan Žolger, minister v dunajski vladi

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti


29.08.2022

29. avgust - Bogojinska resolucija iz leta 1926

Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944


28.08.2022

28. avgust - igralski mojster likov z družbenega obrobja

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini


27.08.2022

27. avgust - prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej


26.08.2022

26. avgust - baronski naslov za slovenskega častnika

Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor


25.08.2022

25. avgust - partizanski boj na Koroškem leta 1942

Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja


24.08.2022

24. avgust - roman "Črni dnevi" in film "Ples v dežju"

Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine


23.08.2022

23. avgust - prvo radijsko oglašanje z vrha Triglava

Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta


Stran 40 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov