Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

6. januar - pionirka sodobne plesne umetnosti pri nas

02.01.2023

Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Slikar in grafik Miha Maleš je študiral na Dunaju, v Zagrebu in Pragi; tam je leta 1927 diplomiral. Nekaj let pozneje je v Ljubljani odprl Umetniški salon in nato delal kot svobodni umetnik. Deloval je tudi kot založnik, pisec, urednik, restavrator in trgovec z umetninami. Njegov risarski slog izhaja iz secesije ter odmevov ekspresionizma, v predvojne slike je vnašal odmeve fantazijskosti s pridihom nadrealizma. Po vojni je ustvarjal v duhu barvnega realizma in intimizma, v poznih delih pa je znova oživljal fantastične prvine.
Izdal je več knjižnih albumov izvirnih grafik, ustvaril vrsto liričnih ilustracij, od leta 1936 do 1945 pa je izdajal prvo slovensko revijo za sodobno likovno umetnost. Miha Maleš je bil eden naših najplodovitejših likovnih umetnikov, velik popularizator umetnosti ter ob Božidarju Jakcu pionir slovenske grafike. Leta 1977 je prejel Prešernovo nagrado, nekaj pozneje pa so v Kamniku odprli galerijo z njegovimi deli. Rodil se je leta 1903 na Jeranovem v okolici Kamnika.

 

 

Pomorščak Jure Šterk  je otroštvo preživel v Beli krajini in maturiral na gimnaziji v Črnomlju. Pozneje se je zaposlil pri celjskem Cetisu in se po upokojitvi preselil na obalo. Tedaj se je popolnoma posvetil jadranju. Trikrat se je udeležil čezatlantske regate. Atlantski ocean je potem preplul še osemkrat, Indijskega dvakrat in enkrat Tihi ocean. V letih od 1991 do 1994 je sam na jadrnici Neodvisna Slovenija, dolgi le šest metrov in pol, ki je plula pod slovensko zastavo, prvič obplul svet. Decembra 2007 je spet sam izplul iz pristanišča na Novi Zelandiji, prečkal Tihi ocean, obplul Rt Horn, preplul Atlantik na sever in potem nazaj na jug Afrike, tam obplul zahtevni Rt dobrega upanja, prečkal ocean in se skoraj že vrnil na izhodiščno točko, a je blizu avstralske obale najbrž padel z jadrnice in izginil v morju. Po radijski zvezi se je zadnjič oglasil 1. januarja 2009. Ameriška raziskovalna ladja je 28. aprila tistega leta našla njegovo jadrnico Lunatic 1.200 milj od zahodne  obale Avstralije. Na njej je bil dnevnik, po katerem je nastala knjiga z naslovom Dnevnik zadnje plovbe. Jure Šterk se je rodil leta 1937 v Zagrebu.

 

Leta 1938 se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja  Ksenija Hribar. Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji in diplomirala na Viktorijini univerzi v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala s številnimi mednarodno priznanimi koreografi ter delovala v Sodobnem plesnem teatru. *Posnetek Po vrnitvi v Slovenijo je leta 1984 ustanovila Plesni teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija poklicnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.

 

Januarja 1946 so britanske zasedbene oblasti na Radiu Celovec odobrile prve oddaje v slovenščini. Koroško radijsko slovenščino je bilo prvič slišati na javni prireditvi na današnji dan omenjenega leta v Borovljah; na javni prireditvi, ki jo je prenašal radio, je recitiral Helmut Hartman, pionir in poznejši dolgoletni vodja Slovenskega oddelka koroškega radia, ki je na Koroško prišel kot vojak 8. britanske armade. Ob koncu leta 1945 so mu po bralnem preizkusu ponudili pripravo slovenskega radijskega programa in že čez mesec dni je imel prvi radijski nastop v Borovljah. *Posnetek  Veliko pozneje je Helmut Hartman povedal, da so ljudje začeli ploskati, ko se je oglasil s slovensko besedo, pa tudi, da je imel ob tem »tako tremo, da je bil ves moker«.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

6. januar - pionirka sodobne plesne umetnosti pri nas

02.01.2023

Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Slikar in grafik Miha Maleš je študiral na Dunaju, v Zagrebu in Pragi; tam je leta 1927 diplomiral. Nekaj let pozneje je v Ljubljani odprl Umetniški salon in nato delal kot svobodni umetnik. Deloval je tudi kot založnik, pisec, urednik, restavrator in trgovec z umetninami. Njegov risarski slog izhaja iz secesije ter odmevov ekspresionizma, v predvojne slike je vnašal odmeve fantazijskosti s pridihom nadrealizma. Po vojni je ustvarjal v duhu barvnega realizma in intimizma, v poznih delih pa je znova oživljal fantastične prvine.
Izdal je več knjižnih albumov izvirnih grafik, ustvaril vrsto liričnih ilustracij, od leta 1936 do 1945 pa je izdajal prvo slovensko revijo za sodobno likovno umetnost. Miha Maleš je bil eden naših najplodovitejših likovnih umetnikov, velik popularizator umetnosti ter ob Božidarju Jakcu pionir slovenske grafike. Leta 1977 je prejel Prešernovo nagrado, nekaj pozneje pa so v Kamniku odprli galerijo z njegovimi deli. Rodil se je leta 1903 na Jeranovem v okolici Kamnika.

 

 

Pomorščak Jure Šterk  je otroštvo preživel v Beli krajini in maturiral na gimnaziji v Črnomlju. Pozneje se je zaposlil pri celjskem Cetisu in se po upokojitvi preselil na obalo. Tedaj se je popolnoma posvetil jadranju. Trikrat se je udeležil čezatlantske regate. Atlantski ocean je potem preplul še osemkrat, Indijskega dvakrat in enkrat Tihi ocean. V letih od 1991 do 1994 je sam na jadrnici Neodvisna Slovenija, dolgi le šest metrov in pol, ki je plula pod slovensko zastavo, prvič obplul svet. Decembra 2007 je spet sam izplul iz pristanišča na Novi Zelandiji, prečkal Tihi ocean, obplul Rt Horn, preplul Atlantik na sever in potem nazaj na jug Afrike, tam obplul zahtevni Rt dobrega upanja, prečkal ocean in se skoraj že vrnil na izhodiščno točko, a je blizu avstralske obale najbrž padel z jadrnice in izginil v morju. Po radijski zvezi se je zadnjič oglasil 1. januarja 2009. Ameriška raziskovalna ladja je 28. aprila tistega leta našla njegovo jadrnico Lunatic 1.200 milj od zahodne  obale Avstralije. Na njej je bil dnevnik, po katerem je nastala knjiga z naslovom Dnevnik zadnje plovbe. Jure Šterk se je rodil leta 1937 v Zagrebu.

 

Leta 1938 se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja  Ksenija Hribar. Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji in diplomirala na Viktorijini univerzi v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala s številnimi mednarodno priznanimi koreografi ter delovala v Sodobnem plesnem teatru. *Posnetek Po vrnitvi v Slovenijo je leta 1984 ustanovila Plesni teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija poklicnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.

 

Januarja 1946 so britanske zasedbene oblasti na Radiu Celovec odobrile prve oddaje v slovenščini. Koroško radijsko slovenščino je bilo prvič slišati na javni prireditvi na današnji dan omenjenega leta v Borovljah; na javni prireditvi, ki jo je prenašal radio, je recitiral Helmut Hartman, pionir in poznejši dolgoletni vodja Slovenskega oddelka koroškega radia, ki je na Koroško prišel kot vojak 8. britanske armade. Ob koncu leta 1945 so mu po bralnem preizkusu ponudili pripravo slovenskega radijskega programa in že čez mesec dni je imel prvi radijski nastop v Borovljah. *Posnetek  Veliko pozneje je Helmut Hartman povedal, da so ljudje začeli ploskati, ko se je oglasil s slovensko besedo, pa tudi, da je imel ob tem »tako tremo, da je bil ves moker«.


26.07.2024

2. avgust - Lojze Simoniti (1901) zdravnik zoper tuberkulozo

Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

1. avgust - bitka na stičišču slovanskega, ogrskega in germanskega sveta (1164)

Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

31. julij - Josip Ličan (1874) ustanovitelj Goriške Mohorjeve družbe

Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

30. julij - Franc Šrimpf (1924) med novinarstvom, publicistiko in prevajalstvom

Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

29. julij - Lovrenc Košir (1804) poštni inovator

Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

28. julij - Marijan Mole (1924) strokovnjak za zgodovino Irana

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

27. julij - Jakob Frančišek Zupan (1734) in uglasbitev prvega izvirnega opernega besedil v slovenščini

Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

26. julij - Radio Osvobodilne fronte (1944)

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

25. julij - prve mestne občine na Slovenskem (1934)

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

24. julij - Anton Oblak (1914) in njegovo delo za boljši pouk zemljepisa

Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

23. julij - koreografinja Vlasta Hegedušić (1930)

Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

22. julij - zločin v celjskem Starem piskru (1942)

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

21. julij - Alojz Rebula (1924) pomembno ime zamejskega literarnega ustvarjanja

Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

20. julij - Leon Štukelj in »Ave, triumphator!« (1924)

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

19. julij - Kaj imata skupnega Vertovčeva »Vinoreja« in Prešernova »Zdravljica« (1843)

Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

18. julij - posvetitev Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini (1954)

Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.07.2024

17. julij - Josip Boncelj (1884) eden naših prvih univerzitetnih predavateljev strojništva

Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

16. julij - Ondina Otta Klasinc, ena naših najpomembnejših opernih pevk (1924)

Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 5 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov