Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku
Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti
»Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar
Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Leta 1778 se je v Murski Soboti rodil evangeličanski duhovnik in pesnik Mihal Barla. Študiral je na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem, diplomiral pa na univerzi v Jeni v Nemčiji. V prekmurski knjižni jezik je prevedel svetopisemske zgodbe v verzih ter vsebinsko, oblikovno in jezikovno izpopolnil Bakoševo pesmarico iz leta 1789. Z oblikovanjem novih izrazov in ustvarjanjem prekmurskega literarnega izročila je Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani na Ogrskem.
Leta 1865 je v Celovcu začel izhajati politični časnik Slovenec. Na začetku je izhajal dvakrat, med letoma 1866 in 1867 pa trikrat na teden. Nastal je v krogu mladoslovenskih izobražencev, ki niso bili zadovoljni z Bleiweisovim urejanjem kmetijskih in rokodelskih novic. Izdajal ga je duhovnik in politik Andrej Einspieler, urejal pa Janez Božič. Zaradi težav z oblastmi, ki so listu očitale prevratništvo, je po dveh letih prenehal izhajati.
Poznejši kirurg dr. Janez Janež se je po maturi na škofijski klasični gimnaziji leta 1931 vpisal na tedaj nepopolni študij medicine v Ljubljani, ki ga je nadaljeval v Zagrebu in leta 1937 sklenil v Gradcu. Po specializaciji v Beogradu in na Dunaju je do konca leta 1944 vodil oddelek za transfuzijo krvi v ljubljanski bolnišnici. Zavračal je komunistično ideologijo, zato se je ob koncu vojne umaknil na koroško in nato odšel v Argentino. Maja 1948 se je po tistem, ko je kot prvi slovenski laik prejel misijonski križ, odpravil v misijone na Kitajsko. Delal je v misijonski bolnišnici v Zhaotongu, ki jo je ustanovil redovnik in arhitekt Jožef Keréc z Goričkega, vodile pa šolske sestre iz Slovenske Bistrice. Leta 1952, ko so komunisti iz Kitajske pregnali vse tujce, se je odpravil na Tajvan, kjer je vse do smrti deloval v mestu Luodong. Skupaj z redovniki kamilijanci mu je uspelo postaviti Marijino bolnišnico, ki danes velja za eno najmodernejših v državi. Ocenjujejo, da je Janež, ki smo mu rekli »dr. Fan«, kar pomeni – »vzorni«, v 42 letih svojega kirurškega dela opravil več kot 100 tisoč operacij. Zavračal je povabila na delo v prestolnico Tajpej, operiral brezplačno, skromno žepnino pa skrivaj delil pomoči potrebnim. *Posnetek Je povedal predsednik Slovenske medicinske akademije profesor doktor Pavel Poredoš. Zdravnik Janez Janež, ki je za svoje delo laičnega misijonarja prejel visoka odlikovanja papeža in tajvanske vlade, se je rodil pred 110 leti (1913) v Dolskem pri Ljubljani.
Pred 100 leti (1923) se je v Pernici – tedanji Sveti Marjeti pri Mariboru – rodil skladatelj Zlatan Vauda. V Mariboru je maturiral na klasični gimnaziji, med vojno pa je bil z družino izgnan v Srbijo. Tam se je za las izognil nacističnemu pokolu v Kragujevcu. Po vojni je v Beogradu študiral na glasbeni akademiji, na oddelku za komponiranje, ter se izpopolnjeval pri Hansu Jelinku na Dunaju in pri Hansu Swarovskem v Osojah na Koroškem. Njegov skladateljski opus šteje več kot 200 del. *Posnetek Je povedala Marija Vauda, skladateljeva hči. Leta 1957 je napisal tudi prvo otroško opero v nekdanji Jugoslaviji z naslovom Ježeva hiša, po pripovedi Branka Čopića, med drugim pa tudi koncert za klarinet in orkester, izveden leta 1960 z dirigentom Zubinom Mehto. Zlatan Vauda je 40 let ustvarjal kot dirigent, umetniški vodja in producent otroškega zbora RTV Beograd; poleg Davorina Jenka in Mihovila Logarja velja za najpomembnejšega slovenskega skladatelja, ki je delal v Srbiji.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku
Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti
»Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar
Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Leta 1778 se je v Murski Soboti rodil evangeličanski duhovnik in pesnik Mihal Barla. Študiral je na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem, diplomiral pa na univerzi v Jeni v Nemčiji. V prekmurski knjižni jezik je prevedel svetopisemske zgodbe v verzih ter vsebinsko, oblikovno in jezikovno izpopolnil Bakoševo pesmarico iz leta 1789. Z oblikovanjem novih izrazov in ustvarjanjem prekmurskega literarnega izročila je Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani na Ogrskem.
Leta 1865 je v Celovcu začel izhajati politični časnik Slovenec. Na začetku je izhajal dvakrat, med letoma 1866 in 1867 pa trikrat na teden. Nastal je v krogu mladoslovenskih izobražencev, ki niso bili zadovoljni z Bleiweisovim urejanjem kmetijskih in rokodelskih novic. Izdajal ga je duhovnik in politik Andrej Einspieler, urejal pa Janez Božič. Zaradi težav z oblastmi, ki so listu očitale prevratništvo, je po dveh letih prenehal izhajati.
Poznejši kirurg dr. Janez Janež se je po maturi na škofijski klasični gimnaziji leta 1931 vpisal na tedaj nepopolni študij medicine v Ljubljani, ki ga je nadaljeval v Zagrebu in leta 1937 sklenil v Gradcu. Po specializaciji v Beogradu in na Dunaju je do konca leta 1944 vodil oddelek za transfuzijo krvi v ljubljanski bolnišnici. Zavračal je komunistično ideologijo, zato se je ob koncu vojne umaknil na koroško in nato odšel v Argentino. Maja 1948 se je po tistem, ko je kot prvi slovenski laik prejel misijonski križ, odpravil v misijone na Kitajsko. Delal je v misijonski bolnišnici v Zhaotongu, ki jo je ustanovil redovnik in arhitekt Jožef Keréc z Goričkega, vodile pa šolske sestre iz Slovenske Bistrice. Leta 1952, ko so komunisti iz Kitajske pregnali vse tujce, se je odpravil na Tajvan, kjer je vse do smrti deloval v mestu Luodong. Skupaj z redovniki kamilijanci mu je uspelo postaviti Marijino bolnišnico, ki danes velja za eno najmodernejših v državi. Ocenjujejo, da je Janež, ki smo mu rekli »dr. Fan«, kar pomeni – »vzorni«, v 42 letih svojega kirurškega dela opravil več kot 100 tisoč operacij. Zavračal je povabila na delo v prestolnico Tajpej, operiral brezplačno, skromno žepnino pa skrivaj delil pomoči potrebnim. *Posnetek Je povedal predsednik Slovenske medicinske akademije profesor doktor Pavel Poredoš. Zdravnik Janez Janež, ki je za svoje delo laičnega misijonarja prejel visoka odlikovanja papeža in tajvanske vlade, se je rodil pred 110 leti (1913) v Dolskem pri Ljubljani.
Pred 100 leti (1923) se je v Pernici – tedanji Sveti Marjeti pri Mariboru – rodil skladatelj Zlatan Vauda. V Mariboru je maturiral na klasični gimnaziji, med vojno pa je bil z družino izgnan v Srbijo. Tam se je za las izognil nacističnemu pokolu v Kragujevcu. Po vojni je v Beogradu študiral na glasbeni akademiji, na oddelku za komponiranje, ter se izpopolnjeval pri Hansu Jelinku na Dunaju in pri Hansu Swarovskem v Osojah na Koroškem. Njegov skladateljski opus šteje več kot 200 del. *Posnetek Je povedala Marija Vauda, skladateljeva hči. Leta 1957 je napisal tudi prvo otroško opero v nekdanji Jugoslaviji z naslovom Ježeva hiša, po pripovedi Branka Čopića, med drugim pa tudi koncert za klarinet in orkester, izveden leta 1960 z dirigentom Zubinom Mehto. Zlatan Vauda je 40 let ustvarjal kot dirigent, umetniški vodja in producent otroškega zbora RTV Beograd; poleg Davorina Jenka in Mihovila Logarja velja za najpomembnejšega slovenskega skladatelja, ki je delal v Srbiji.
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov