Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O družbeni vlogi sociologije
Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«
Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1888 je v Ljubljani začel izhajati literarni mesečnik »Dom in svet«. Nastal je kot zabavno-poučni list za katoliške bralce, pozneje pa se je širil in kakovostno razvijal. Že v tretjem letu izhajanja je dobil podnaslov »Ilustrovani list za leposlovje in znanstvo«. Slikovna plat je bila pestra in za tisti čas na precej visoki ravni. Urednik, teolog in filozof Frančišek Lampe, ki je »Dom in svet« urejal prvih dvanajst let, je reviji zagotovil ugled in priljubljenost, saj je potrpežljivo vzgajal in večal krog sodelavcev. Med drugimi so sodelovali Anton Medved, Fran Saleški - Finžgar, Fran Ksaver - Meško in Ivan Pregelj. Pred začetkom prve svetovne vojne je urednikovanje prevzel kritik in pisatelj Izidor Cankar in revijo iz ozke katoliške estetike dvignil na širšo estetsko in svetovnonazorsko raven. »Dom in svet« je izhajal do konca leta 1944, do takrat so v njem objavljali tudi Ivan Cankar, Stanko Majcen, France Bevk, Anton Podbevšek, Božo Vodušek in Edvard Kocbek, pri likovnem opremljanju pa so sodelovali Ivan Vurnik, Jože Plečnik in France Kralj.
Pravnik in sociolog Jože Goričar je bil eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije. Rodil se je leta 1907 v Mozirju. Na ljubljanski pravni fakulteti je leta 1931 doktoriral in se nato posvetil odvetništvu. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji, leta 1944 pa je odšel v partizane. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja sociologije na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. *Posnetek je Jože Goričar povedal leta 1971. V svojem znanstvenem opusu se je posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.
Gledališki režiser Franci Križaj je s svojim delom močno zaznamoval dejavnost znamenitega “Odra 57”, na katerem je med drugim režiral tudi krstni uprizoritvi Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«. Leta 1966 je postal stalni režiser v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju; tam je uprizoril številna dela iz domače in tuje, klasične in sodobne dramatike, gostoval pa je tudi v drugih slovenskih in jugoslovanskih gledališčih. Njegovo režijo je odlikoval izostren občutek, zlasti za intelektualne in poetične vrednosti dramskih predlog. Leta 1964 je režiral film »Zarota«. Za svoje delo je prejel Borštnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Franci Križaj se je rodil leta 1936 v Ljubljani.
Leta 1988 je pravnik dr. France Bučar dobil priložnost nastopiti na rednem zasedanju Sveta Evrope v Strassbourgu. Zainteresirane člane evropskega parlamenta je seznanil s svojo oceno razmer v socialistični Jugoslaviji. Med drugim je povedal, da vsaka neposredna pomoč, posebno finančna, vladam socialistih držav – tudi jugoslovanski – omogoča, da se izognejo neizogibnemu, namreč uskladitvi svojega gospodarskega sistema z realnostjo tržnoblagovnih zakonitosti. Finančne pomoči pa da niso sposobne preoblikovati v zdrav gospodarski razvoj. Jugoslavijo je označil za državo leninističnega tipa, katere značilnost je odprava temeljnih človekovih pravic, ne le stalno kršenje – politično, moralno in gospodarsko krizo v njej pa za nujno posledico prevlade partije. V slovenskem političnem vodstvu je prevladala ocena, da je to, kar je storil Bučar, »enako nacionalnemu izdajstvu«.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
O družbeni vlogi sociologije
Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«
Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1888 je v Ljubljani začel izhajati literarni mesečnik »Dom in svet«. Nastal je kot zabavno-poučni list za katoliške bralce, pozneje pa se je širil in kakovostno razvijal. Že v tretjem letu izhajanja je dobil podnaslov »Ilustrovani list za leposlovje in znanstvo«. Slikovna plat je bila pestra in za tisti čas na precej visoki ravni. Urednik, teolog in filozof Frančišek Lampe, ki je »Dom in svet« urejal prvih dvanajst let, je reviji zagotovil ugled in priljubljenost, saj je potrpežljivo vzgajal in večal krog sodelavcev. Med drugimi so sodelovali Anton Medved, Fran Saleški - Finžgar, Fran Ksaver - Meško in Ivan Pregelj. Pred začetkom prve svetovne vojne je urednikovanje prevzel kritik in pisatelj Izidor Cankar in revijo iz ozke katoliške estetike dvignil na širšo estetsko in svetovnonazorsko raven. »Dom in svet« je izhajal do konca leta 1944, do takrat so v njem objavljali tudi Ivan Cankar, Stanko Majcen, France Bevk, Anton Podbevšek, Božo Vodušek in Edvard Kocbek, pri likovnem opremljanju pa so sodelovali Ivan Vurnik, Jože Plečnik in France Kralj.
Pravnik in sociolog Jože Goričar je bil eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije. Rodil se je leta 1907 v Mozirju. Na ljubljanski pravni fakulteti je leta 1931 doktoriral in se nato posvetil odvetništvu. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji, leta 1944 pa je odšel v partizane. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja sociologije na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. *Posnetek je Jože Goričar povedal leta 1971. V svojem znanstvenem opusu se je posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.
Gledališki režiser Franci Križaj je s svojim delom močno zaznamoval dejavnost znamenitega “Odra 57”, na katerem je med drugim režiral tudi krstni uprizoritvi Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«. Leta 1966 je postal stalni režiser v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju; tam je uprizoril številna dela iz domače in tuje, klasične in sodobne dramatike, gostoval pa je tudi v drugih slovenskih in jugoslovanskih gledališčih. Njegovo režijo je odlikoval izostren občutek, zlasti za intelektualne in poetične vrednosti dramskih predlog. Leta 1964 je režiral film »Zarota«. Za svoje delo je prejel Borštnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Franci Križaj se je rodil leta 1936 v Ljubljani.
Leta 1988 je pravnik dr. France Bučar dobil priložnost nastopiti na rednem zasedanju Sveta Evrope v Strassbourgu. Zainteresirane člane evropskega parlamenta je seznanil s svojo oceno razmer v socialistični Jugoslaviji. Med drugim je povedal, da vsaka neposredna pomoč, posebno finančna, vladam socialistih držav – tudi jugoslovanski – omogoča, da se izognejo neizogibnemu, namreč uskladitvi svojega gospodarskega sistema z realnostjo tržnoblagovnih zakonitosti. Finančne pomoči pa da niso sposobne preoblikovati v zdrav gospodarski razvoj. Jugoslavijo je označil za državo leninističnega tipa, katere značilnost je odprava temeljnih človekovih pravic, ne le stalno kršenje – politično, moralno in gospodarsko krizo v njej pa za nujno posledico prevlade partije. V slovenskem političnem vodstvu je prevladala ocena, da je to, kar je storil Bučar, »enako nacionalnemu izdajstvu«.
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov