Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor »povesti davnih dedov«
Biolog postal prešernoslovec
Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pripovednik in dramatik Fran Saleški - Finžgar je kot duhovnik služboval v različnih krajih Slovenije, po upokojitvi leta 1936 pa je še naprej deloval v kulturnih ustanovah. Bil je predsednik Nove založbe ter urednik Mohorjeve družbe in Mladike. Leta 1938 je bil izvoljen za rednega člana akademije znanosti in umetnosti, leta 1951 pa je dobil Prešernovo nagrado. Za Finžgarja je značilno, da je nadaljeval tradicijo povesti za ljudstvo, kakršno je v svojem programu začrtal Fran Levstik in sta jo v drugi polovici 19. stoletja pisala Josip Jurčič in Janko Kersnik. V njegovih povestih se menjavajo romantična zaverovanost v preteklost domače pokrajine pod Stolom in realistične snovi iz tedanjega časa. Njegovo najobširnejše delo je roman “Pod svobodnim soncem”, ki ga je podnaslovil “Povest davnih dedov”; z njim je tudi končal večja besedila in se posvetil povestim in črticam iz kmečkega življenja. Omeniti moramo še, da je bil prav Fran Saleški - Finžgar tisti, ki je slovesno nagovoril poslušalke in poslušalce našega radia na prvi dan oddajanja leta 1928, vodil pa je tudi odbor za odkup Prešernove rojstne hiše, saj je bil ne le njegov veliki občudovalec, pač pa tudi daljni sorodnik. Rodil se je leta 1871 v Doslovčah pri Žirovnici.
Pavel Grošelj je leta 1907 na dunajski univerzi diplomiral iz biologije in bil nato profesor na Prvi in Drugi moški gimnaziji in na ženskem liceju v Ljubljani. Pozneje je predaval na medicinski fakulteti, na njej organiziral biološki inštitut in bil do smrti njegov predstojnik. Grošelj je začel pesniti že v gimnaziji, prve pesmi pa je objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1902. V tistem obdobju je napisal tudi primerjalno študijo “Prešeren in Petrarca”, s predavanji o Prešernu pa se je uvrstil med zgodnje prešernosolovce. Aktivno je posegal v boj za slovensko univerzo in kot član vseučiliške komisije v pripravah tudi neposredno sodeloval. Dolga leta si je prizadeval za izdajanje slovenske poljudnoznanstvene revije in leta 1933 je Muzejsko društvo za Slovenijo pod njegovim uredništvom začelo izdajati revijo “Proteus”. Biolog in kulturni delavec Pavel Grošelj se je rodil pred 140 leti (1883) v Ljubljani.
Pevovodja in skladatelj Pavel Kêrnjak v mladosti ni imel priložnosti za glasbeni pouk, zato se je pozneje sam glasbeno izobraževal. Izročilo koroških pevskih zborov ga je tako pritegnilo, da je začel zapisovati in prirejati ljudske pesmi. Tudi izvirne pesmi je poskušal v besedilu, melodiji in harmoniji približati koroškemu zborovskemu izročilu. Med najbolj znanimi so “Rož, Podjuna, Zila” ter “Katrca in “Mojcej”. Pavel Kernjak je povedal, kako je nastala *Posnetek Slišali ste odlomek pesmi Mojcej, oh Mojcej v izvedbi mešanega pevskega zbora Bilka iz Bilčovsa. Zborovodja je bil Dominik Jurca. Pavel Kernjak – rodil se je leta 1899 v Šentilju na Koroškem – se je uveljavil tudi kot glavni pevovodja Slovenske prosvetne zveze.
Pred 110 leti (1913) se je v Trzinu rodil publicist, urednik in organizator planinstva Tine Orel. Kot profesor slavistike je od leta 1938 poučeval na celjski gimnaziji, pozneje pa je bil tudi njen ravnatelj. Po drugi svetovni vojni je urejal “Celjski zbornik” in “Turistični vestnik”, delal v republiških pedagoških službah in predaval na pedagoški fakulteti. Bil je tudi uspešen alpinist, gorski reševalec in predsednik Planinskega društva Celje. Skrbel je za obnovo med vojno porušenih planinskih postojank ter se trudil za vzgojno in izobraževalno delo v planinski organizaciji. Do leta 1979 je trideset let urejal “Planinski vestnik”, ga prenovil ter dvignil na višjo raven. Tine Orel je za svoje delo prejel Bloudkovo nagrado.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avtor »povesti davnih dedov«
Biolog postal prešernoslovec
Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pripovednik in dramatik Fran Saleški - Finžgar je kot duhovnik služboval v različnih krajih Slovenije, po upokojitvi leta 1936 pa je še naprej deloval v kulturnih ustanovah. Bil je predsednik Nove založbe ter urednik Mohorjeve družbe in Mladike. Leta 1938 je bil izvoljen za rednega člana akademije znanosti in umetnosti, leta 1951 pa je dobil Prešernovo nagrado. Za Finžgarja je značilno, da je nadaljeval tradicijo povesti za ljudstvo, kakršno je v svojem programu začrtal Fran Levstik in sta jo v drugi polovici 19. stoletja pisala Josip Jurčič in Janko Kersnik. V njegovih povestih se menjavajo romantična zaverovanost v preteklost domače pokrajine pod Stolom in realistične snovi iz tedanjega časa. Njegovo najobširnejše delo je roman “Pod svobodnim soncem”, ki ga je podnaslovil “Povest davnih dedov”; z njim je tudi končal večja besedila in se posvetil povestim in črticam iz kmečkega življenja. Omeniti moramo še, da je bil prav Fran Saleški - Finžgar tisti, ki je slovesno nagovoril poslušalke in poslušalce našega radia na prvi dan oddajanja leta 1928, vodil pa je tudi odbor za odkup Prešernove rojstne hiše, saj je bil ne le njegov veliki občudovalec, pač pa tudi daljni sorodnik. Rodil se je leta 1871 v Doslovčah pri Žirovnici.
Pavel Grošelj je leta 1907 na dunajski univerzi diplomiral iz biologije in bil nato profesor na Prvi in Drugi moški gimnaziji in na ženskem liceju v Ljubljani. Pozneje je predaval na medicinski fakulteti, na njej organiziral biološki inštitut in bil do smrti njegov predstojnik. Grošelj je začel pesniti že v gimnaziji, prve pesmi pa je objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1902. V tistem obdobju je napisal tudi primerjalno študijo “Prešeren in Petrarca”, s predavanji o Prešernu pa se je uvrstil med zgodnje prešernosolovce. Aktivno je posegal v boj za slovensko univerzo in kot član vseučiliške komisije v pripravah tudi neposredno sodeloval. Dolga leta si je prizadeval za izdajanje slovenske poljudnoznanstvene revije in leta 1933 je Muzejsko društvo za Slovenijo pod njegovim uredništvom začelo izdajati revijo “Proteus”. Biolog in kulturni delavec Pavel Grošelj se je rodil pred 140 leti (1883) v Ljubljani.
Pevovodja in skladatelj Pavel Kêrnjak v mladosti ni imel priložnosti za glasbeni pouk, zato se je pozneje sam glasbeno izobraževal. Izročilo koroških pevskih zborov ga je tako pritegnilo, da je začel zapisovati in prirejati ljudske pesmi. Tudi izvirne pesmi je poskušal v besedilu, melodiji in harmoniji približati koroškemu zborovskemu izročilu. Med najbolj znanimi so “Rož, Podjuna, Zila” ter “Katrca in “Mojcej”. Pavel Kernjak je povedal, kako je nastala *Posnetek Slišali ste odlomek pesmi Mojcej, oh Mojcej v izvedbi mešanega pevskega zbora Bilka iz Bilčovsa. Zborovodja je bil Dominik Jurca. Pavel Kernjak – rodil se je leta 1899 v Šentilju na Koroškem – se je uveljavil tudi kot glavni pevovodja Slovenske prosvetne zveze.
Pred 110 leti (1913) se je v Trzinu rodil publicist, urednik in organizator planinstva Tine Orel. Kot profesor slavistike je od leta 1938 poučeval na celjski gimnaziji, pozneje pa je bil tudi njen ravnatelj. Po drugi svetovni vojni je urejal “Celjski zbornik” in “Turistični vestnik”, delal v republiških pedagoških službah in predaval na pedagoški fakulteti. Bil je tudi uspešen alpinist, gorski reševalec in predsednik Planinskega društva Celje. Skrbel je za obnovo med vojno porušenih planinskih postojank ter se trudil za vzgojno in izobraževalno delo v planinski organizaciji. Do leta 1979 je trideset let urejal “Planinski vestnik”, ga prenovil ter dvignil na višjo raven. Tine Orel je za svoje delo prejel Bloudkovo nagrado.
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov