Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki
Radijski urednik in direktor
Zločin na Stranicah pri Frankolovem
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
12. februarja leta 1909 se je v Bukovici pri Gorici rodil slikar in grafik Zoran Mušič. S slikanjem sta ga prva seznanjala njegova učitelja Viktor Cotič in Anton Gvajc v Mariboru. Študiral je v Zagrebu, na akademiji za likovno umetnost. Leta 1934 je končal študij in nato obiskal Španijo, od tam pa se je sredi tridesetih let umaknil domov na Štajersko. Leta 1944 je bil interniran v taborišče Dachau. V njem je ustvaril risbe, javnosti pa jih je predstavil na razstavah v Bologni leta 1965 in v Parizu leta 1981. Taboriščne risbe je nadgradil v spominih, prenesenih na papir. Šlo je za cikel Nismo poslednji. V taborišču je Mušič ustvaril kakšnih 200 risb, od teh se jih je ohranila približno četrtina. *Posnetek Po osvoboditvi se je vrnil v Gorico in kmalu odpotoval v Benetke. Leta 1952 je kot dobitnik pariške nagrade v Cortini prvič razstavljal v Parizu, pogodba s Francosko galerijo pa mu je omogočila ustalitev v tem mestu. Od tedaj je živel v Benetkah in Parizu. Po vojni se je Mušič sicer vrnil v Ljubljano, toda ko so se leta 1947 pripravljali tako imenovani dachavski procesi, politično montirani sodni procesi proti nekdanjim taboriščnikom, je dobil namig in zapustil domovino. Zoran Mušič je za svoje delo med drugim prejel veliko častno nagrado 14. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, Prešernovo nagrado ter zlati častni znak svobode Republike Slovenije. V Franciji so mu že leta 1968 podelili viteški red, leta 1990 pa še “red legije časti”.
Pred 100 leti (1923) se je v Sostrem pri Ljubljani rodil novinar Jelo Gašperšič. Že pred vojno je sodeloval v naprednem mladinskem gibanju, med njo pa je bil organizator slovenske in jugoslovanske protifašistične mladine. Po osvoboditvi je bil med drugim tajnik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, od leta 1957 do 1969 glavni urednik govornega programa Radia Ljubljana in nato do leta 1973 direktor radijskih programov Radiotelevizije Ljubljana. Jelo Gašperšič je prejel Tomšičevo nagrado za življenjsko delo v novinarstvu.
Šolnik in narodni delavec Franc Aichholzer se je rodil leta 1884 v Spodnjem Dobjem na Koroškem. Po opravljeni maturi na učiteljišču je začel poučevati v Kotljah, kaj kmalu pa so ga začele oblasti zaradi narodnostnega delovanja kazensko prestavljati. Med prvo svetovno vojno je vodil šolo v Šentjakobu, ob izbruhu druge pa so ga aretirali in za pol leta poslali v koncentracijsko taborišče Buchenwald. Kot eden redkih slovenskih izobražencev, ki po plebiscitu leta 1920 niso zapustili Koroške, je Aichholzer vodil obnavljanje slovenskih zadružnih, šolskih in političnih organizacij, po drugi vojni pa je sodeloval pri uvajanju obveznega dvojezičnega šolstva. Kot starosta slovenskih koroških učiteljev je Franc Aichholzer vodil njihovo strokovno izpopolnjevanje in leta 1952 ustanovil šolski list Mladi rod.
Nemška nacistična policija je leta 1945 na Stranicah pri Frankolovem na obcestne jablane obesila 99 talcev, enega pa so med poskusom pobega ustrelili. Ta morija je bila nacistično maščevanje za uboj pomembnega nacističnega funkcionarja, okrožnega vodjo Štajerske domovinske zveze in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra, ki so ga partizani ranili in je pozneje umrl. Obešanje v Frankolovem sodi med najhujše zločine, kar so jih nemški okupatorji med drugo svetovno vojno zagrešili nad Slovenci. Talce so pokopali v neposredni bližini v dveh skupnih grobovih.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki
Radijski urednik in direktor
Zločin na Stranicah pri Frankolovem
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
12. februarja leta 1909 se je v Bukovici pri Gorici rodil slikar in grafik Zoran Mušič. S slikanjem sta ga prva seznanjala njegova učitelja Viktor Cotič in Anton Gvajc v Mariboru. Študiral je v Zagrebu, na akademiji za likovno umetnost. Leta 1934 je končal študij in nato obiskal Španijo, od tam pa se je sredi tridesetih let umaknil domov na Štajersko. Leta 1944 je bil interniran v taborišče Dachau. V njem je ustvaril risbe, javnosti pa jih je predstavil na razstavah v Bologni leta 1965 in v Parizu leta 1981. Taboriščne risbe je nadgradil v spominih, prenesenih na papir. Šlo je za cikel Nismo poslednji. V taborišču je Mušič ustvaril kakšnih 200 risb, od teh se jih je ohranila približno četrtina. *Posnetek Po osvoboditvi se je vrnil v Gorico in kmalu odpotoval v Benetke. Leta 1952 je kot dobitnik pariške nagrade v Cortini prvič razstavljal v Parizu, pogodba s Francosko galerijo pa mu je omogočila ustalitev v tem mestu. Od tedaj je živel v Benetkah in Parizu. Po vojni se je Mušič sicer vrnil v Ljubljano, toda ko so se leta 1947 pripravljali tako imenovani dachavski procesi, politično montirani sodni procesi proti nekdanjim taboriščnikom, je dobil namig in zapustil domovino. Zoran Mušič je za svoje delo med drugim prejel veliko častno nagrado 14. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, Prešernovo nagrado ter zlati častni znak svobode Republike Slovenije. V Franciji so mu že leta 1968 podelili viteški red, leta 1990 pa še “red legije časti”.
Pred 100 leti (1923) se je v Sostrem pri Ljubljani rodil novinar Jelo Gašperšič. Že pred vojno je sodeloval v naprednem mladinskem gibanju, med njo pa je bil organizator slovenske in jugoslovanske protifašistične mladine. Po osvoboditvi je bil med drugim tajnik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, od leta 1957 do 1969 glavni urednik govornega programa Radia Ljubljana in nato do leta 1973 direktor radijskih programov Radiotelevizije Ljubljana. Jelo Gašperšič je prejel Tomšičevo nagrado za življenjsko delo v novinarstvu.
Šolnik in narodni delavec Franc Aichholzer se je rodil leta 1884 v Spodnjem Dobjem na Koroškem. Po opravljeni maturi na učiteljišču je začel poučevati v Kotljah, kaj kmalu pa so ga začele oblasti zaradi narodnostnega delovanja kazensko prestavljati. Med prvo svetovno vojno je vodil šolo v Šentjakobu, ob izbruhu druge pa so ga aretirali in za pol leta poslali v koncentracijsko taborišče Buchenwald. Kot eden redkih slovenskih izobražencev, ki po plebiscitu leta 1920 niso zapustili Koroške, je Aichholzer vodil obnavljanje slovenskih zadružnih, šolskih in političnih organizacij, po drugi vojni pa je sodeloval pri uvajanju obveznega dvojezičnega šolstva. Kot starosta slovenskih koroških učiteljev je Franc Aichholzer vodil njihovo strokovno izpopolnjevanje in leta 1952 ustanovil šolski list Mladi rod.
Nemška nacistična policija je leta 1945 na Stranicah pri Frankolovem na obcestne jablane obesila 99 talcev, enega pa so med poskusom pobega ustrelili. Ta morija je bila nacistično maščevanje za uboj pomembnega nacističnega funkcionarja, okrožnega vodjo Štajerske domovinske zveze in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra, ki so ga partizani ranili in je pozneje umrl. Obešanje v Frankolovem sodi med najhujše zločine, kar so jih nemški okupatorji med drugo svetovno vojno zagrešili nad Slovenci. Talce so pokopali v neposredni bližini v dveh skupnih grobovih.
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov