Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke
Dramatik in velike zgodovinske teme
Član treh državnih atletskih reprezentanc
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Samassa je bila rodbina zvonarjev in podjetnikov, katere člani so se v začetku 18. stoletja iz Furlanije priselili v Ljubljano. Tu so bili do konca prve svetovne vojne družabniki, najemniki ali lastniki podjetij, ki so z zvonovi in različnimi livarskimi izdelki oskrbovala Kranjsko in druge avstrijske dežele ter nekatere evropske države. Samassova livarna, eno najuspešnejših ljubljanskih podjetij v 18. in 19. stoletju, je velik razcvet doživela pod vodstvom ustanoviteljevega vnuka Alberta Samasse. Rodil se je na današnji dan pred 190 leti (1833) v Ljubljani. Šolal se je na višji realki v Gradcu in se nato izobraževal na potovanjih po Evropi. Domače podjetje je prevzel leta 1866 in začel izdelovati še umetnoobrtne predmete iz medenine in brona, gasilske brizgalne ter sesalne in vodovodne naprave za pivovarne in papirnice. Pozneje je prevzel še tovarno lončenih peči, na Prulah v Ljubljani zgradil tovarno kovinskih izdelkov ter se povezal s tržaško ladjedelnico in za avstro-ogrsko mornarico začel izdelovati kovinsko opremo. Med več kot dva tisoč zvonovi, ki jih je ulil Albert Samassa, so bili tudi zvonovi za katedralo v Sarajevu in za cerkev svetega Jakoba v Ljubljani, veliko pa so jih odpeljali tudi v južno Afriko in celo na Cejlon.
Leta 1902 se je v kmečki družini v Libučah pri Pliberku na Koroškem rodila pesnica Milka Hartman. Po osnovni šoli je ostala na domači kmetiji; želela je sicer na učiteljišče, a ji je prva svetovna vojna prekrižala načrte. *Posnetek Že leta 1918 je napisala svojo prvo ohranjeno pesem z naslovom Zakaj bi jaz ne pela in v njej izpovedala svojo predanost širjenju in utrjevanju slovenskega jezika. Leta 1925 je v Ljubljani končala gospodinjsko šolo, nato pa je na Koroškem, v Zagorju, Škofji Loki, Hrastniku, na Bledu in v Celju vodila gospodinjsko-kuharske in pevske tečaje. V tem času je v samozaložbi izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom »Dekliške pesmi. Med cvetjem in v solncu«, ki je obsegala 25 pesmi. Leta 1984 je majhen izbor Milkinih pesmi v angleškem prevodu našel pot do ameriškega bralca v antologiji Koroška slovenska poezija. Peter Kersche in Janko Ferk sta poskrbela za izdajo pesmi v nemškem prevodu. Koroški pesnici, učiteljici in vzgojiteljici Milki Hartman so na pobudo Društva slovenskih pisateljev v Avstriji pred kulturnim domom v Pliberku postavilo spominsko ploščo.
Dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar ter režiser Bratko Kreft je študiral slavistiko in dramaturgijo na Dunaju in v Ljubljani. Leta 1929 je diplomiral in deset let pozneje doktoriral. V njegovem obsežnem opusu je najpomembnejša dramatika. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je upodabljal predvsem velike zgodovinske teme; njegovo najbolj znano delo so Kranjski komedijanti. V tej komediji prikazuje, kako so naši preroditelji pod Linhartovim vodstvom pripravljali uprizoritev prve slovenske posvetne igre Županova Micka. Bratko Kreft se je po drugi svetovni vojni vse bolj posvečal literarni in gledališki zgodovini ter pisal eseje, predvsem o pomembnejših evropskih dramatikih, kot slovenist pa se je posebno posvečal Trubarju, Drabosnjaku in Cankarju. Bil je redni član Slovenske in dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, trikrat pa je dobil tudi Prešernovo nagrado. Bratko Kreft se je rodil leta 1905 v Mariboru.
Atlet Danilo Žerjal se je začel z atletiko ukvarjati med služenjem vojaškega roka v italijanski vojski leta 1939. Tekmoval je za klub Fiamme Gialle v Rimu. Naslednje leto je že dosegal odlične rezultate; v metu krogle in metu diska. Znova je nastopil 22. maja 1945 v Trstu, ko je disk vrgel 43,80 metra daleč. Sledila je njegova selitev v Beograd k vojaškemu klubu Partizan in poslej je nastopal za Jugoslavijo. Do leta 1950 je osvajal naslove državnega prvaka v metu diska. Pozneje je prestopil h Kladivarju iz Celja, začel se je ukvarjati tudi z metom kladiva in kmalu je jugoslovanski rekord v tej disciplini izboljšal na 58,80 metra. ker naj bi zaradi poškodbe odklonil nastop za državno reprezentanco, se je zanj začela zanimati tajna politična policija. Po prejemu sporočila, da mu grozi zapor, je odšel v Italijo in kot Danilo Cereali tekmoval za italijanske klube. Zaradi tega so ga v Jugoslaviji izbrisali iz vseh športnih evidenc. Pozneje se je preselil v Venezuelo, kjer je bil kar enajst let državni reprezentant. V metu kladivu je zmagal na Srednjeameriških igrah, v disku in kladivu tudi na Južnoameriških igrah. Atlet Danilo Žerjal, po katerem se danes imenuje telovadnica v domačem kraju, se je rodil leta 1919 v Dutovljah na Krasu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke
Dramatik in velike zgodovinske teme
Član treh državnih atletskih reprezentanc
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Samassa je bila rodbina zvonarjev in podjetnikov, katere člani so se v začetku 18. stoletja iz Furlanije priselili v Ljubljano. Tu so bili do konca prve svetovne vojne družabniki, najemniki ali lastniki podjetij, ki so z zvonovi in različnimi livarskimi izdelki oskrbovala Kranjsko in druge avstrijske dežele ter nekatere evropske države. Samassova livarna, eno najuspešnejših ljubljanskih podjetij v 18. in 19. stoletju, je velik razcvet doživela pod vodstvom ustanoviteljevega vnuka Alberta Samasse. Rodil se je na današnji dan pred 190 leti (1833) v Ljubljani. Šolal se je na višji realki v Gradcu in se nato izobraževal na potovanjih po Evropi. Domače podjetje je prevzel leta 1866 in začel izdelovati še umetnoobrtne predmete iz medenine in brona, gasilske brizgalne ter sesalne in vodovodne naprave za pivovarne in papirnice. Pozneje je prevzel še tovarno lončenih peči, na Prulah v Ljubljani zgradil tovarno kovinskih izdelkov ter se povezal s tržaško ladjedelnico in za avstro-ogrsko mornarico začel izdelovati kovinsko opremo. Med več kot dva tisoč zvonovi, ki jih je ulil Albert Samassa, so bili tudi zvonovi za katedralo v Sarajevu in za cerkev svetega Jakoba v Ljubljani, veliko pa so jih odpeljali tudi v južno Afriko in celo na Cejlon.
Leta 1902 se je v kmečki družini v Libučah pri Pliberku na Koroškem rodila pesnica Milka Hartman. Po osnovni šoli je ostala na domači kmetiji; želela je sicer na učiteljišče, a ji je prva svetovna vojna prekrižala načrte. *Posnetek Že leta 1918 je napisala svojo prvo ohranjeno pesem z naslovom Zakaj bi jaz ne pela in v njej izpovedala svojo predanost širjenju in utrjevanju slovenskega jezika. Leta 1925 je v Ljubljani končala gospodinjsko šolo, nato pa je na Koroškem, v Zagorju, Škofji Loki, Hrastniku, na Bledu in v Celju vodila gospodinjsko-kuharske in pevske tečaje. V tem času je v samozaložbi izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom »Dekliške pesmi. Med cvetjem in v solncu«, ki je obsegala 25 pesmi. Leta 1984 je majhen izbor Milkinih pesmi v angleškem prevodu našel pot do ameriškega bralca v antologiji Koroška slovenska poezija. Peter Kersche in Janko Ferk sta poskrbela za izdajo pesmi v nemškem prevodu. Koroški pesnici, učiteljici in vzgojiteljici Milki Hartman so na pobudo Društva slovenskih pisateljev v Avstriji pred kulturnim domom v Pliberku postavilo spominsko ploščo.
Dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar ter režiser Bratko Kreft je študiral slavistiko in dramaturgijo na Dunaju in v Ljubljani. Leta 1929 je diplomiral in deset let pozneje doktoriral. V njegovem obsežnem opusu je najpomembnejša dramatika. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je upodabljal predvsem velike zgodovinske teme; njegovo najbolj znano delo so Kranjski komedijanti. V tej komediji prikazuje, kako so naši preroditelji pod Linhartovim vodstvom pripravljali uprizoritev prve slovenske posvetne igre Županova Micka. Bratko Kreft se je po drugi svetovni vojni vse bolj posvečal literarni in gledališki zgodovini ter pisal eseje, predvsem o pomembnejših evropskih dramatikih, kot slovenist pa se je posebno posvečal Trubarju, Drabosnjaku in Cankarju. Bil je redni član Slovenske in dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, trikrat pa je dobil tudi Prešernovo nagrado. Bratko Kreft se je rodil leta 1905 v Mariboru.
Atlet Danilo Žerjal se je začel z atletiko ukvarjati med služenjem vojaškega roka v italijanski vojski leta 1939. Tekmoval je za klub Fiamme Gialle v Rimu. Naslednje leto je že dosegal odlične rezultate; v metu krogle in metu diska. Znova je nastopil 22. maja 1945 v Trstu, ko je disk vrgel 43,80 metra daleč. Sledila je njegova selitev v Beograd k vojaškemu klubu Partizan in poslej je nastopal za Jugoslavijo. Do leta 1950 je osvajal naslove državnega prvaka v metu diska. Pozneje je prestopil h Kladivarju iz Celja, začel se je ukvarjati tudi z metom kladiva in kmalu je jugoslovanski rekord v tej disciplini izboljšal na 58,80 metra. ker naj bi zaradi poškodbe odklonil nastop za državno reprezentanco, se je zanj začela zanimati tajna politična policija. Po prejemu sporočila, da mu grozi zapor, je odšel v Italijo in kot Danilo Cereali tekmoval za italijanske klube. Zaradi tega so ga v Jugoslaviji izbrisali iz vseh športnih evidenc. Pozneje se je preselil v Venezuelo, kjer je bil kar enajst let državni reprezentant. V metu kladivu je zmagal na Srednjeameriških igrah, v disku in kladivu tudi na Južnoameriških igrah. Atlet Danilo Žerjal, po katerem se danes imenuje telovadnica v domačem kraju, se je rodil leta 1919 v Dutovljah na Krasu.
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov