Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke
Dramatik in velike zgodovinske teme
Član treh državnih atletskih reprezentanc
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Samassa je bila rodbina zvonarjev in podjetnikov, katere člani so se v začetku 18. stoletja iz Furlanije priselili v Ljubljano. Tu so bili do konca prve svetovne vojne družabniki, najemniki ali lastniki podjetij, ki so z zvonovi in različnimi livarskimi izdelki oskrbovala Kranjsko in druge avstrijske dežele ter nekatere evropske države. Samassova livarna, eno najuspešnejših ljubljanskih podjetij v 18. in 19. stoletju, je velik razcvet doživela pod vodstvom ustanoviteljevega vnuka Alberta Samasse. Rodil se je na današnji dan pred 190 leti (1833) v Ljubljani. Šolal se je na višji realki v Gradcu in se nato izobraževal na potovanjih po Evropi. Domače podjetje je prevzel leta 1866 in začel izdelovati še umetnoobrtne predmete iz medenine in brona, gasilske brizgalne ter sesalne in vodovodne naprave za pivovarne in papirnice. Pozneje je prevzel še tovarno lončenih peči, na Prulah v Ljubljani zgradil tovarno kovinskih izdelkov ter se povezal s tržaško ladjedelnico in za avstro-ogrsko mornarico začel izdelovati kovinsko opremo. Med več kot dva tisoč zvonovi, ki jih je ulil Albert Samassa, so bili tudi zvonovi za katedralo v Sarajevu in za cerkev svetega Jakoba v Ljubljani, veliko pa so jih odpeljali tudi v južno Afriko in celo na Cejlon.
Leta 1902 se je v kmečki družini v Libučah pri Pliberku na Koroškem rodila pesnica Milka Hartman. Po osnovni šoli je ostala na domači kmetiji; želela je sicer na učiteljišče, a ji je prva svetovna vojna prekrižala načrte. *Posnetek Že leta 1918 je napisala svojo prvo ohranjeno pesem z naslovom Zakaj bi jaz ne pela in v njej izpovedala svojo predanost širjenju in utrjevanju slovenskega jezika. Leta 1925 je v Ljubljani končala gospodinjsko šolo, nato pa je na Koroškem, v Zagorju, Škofji Loki, Hrastniku, na Bledu in v Celju vodila gospodinjsko-kuharske in pevske tečaje. V tem času je v samozaložbi izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom »Dekliške pesmi. Med cvetjem in v solncu«, ki je obsegala 25 pesmi. Leta 1984 je majhen izbor Milkinih pesmi v angleškem prevodu našel pot do ameriškega bralca v antologiji Koroška slovenska poezija. Peter Kersche in Janko Ferk sta poskrbela za izdajo pesmi v nemškem prevodu. Koroški pesnici, učiteljici in vzgojiteljici Milki Hartman so na pobudo Društva slovenskih pisateljev v Avstriji pred kulturnim domom v Pliberku postavilo spominsko ploščo.
Dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar ter režiser Bratko Kreft je študiral slavistiko in dramaturgijo na Dunaju in v Ljubljani. Leta 1929 je diplomiral in deset let pozneje doktoriral. V njegovem obsežnem opusu je najpomembnejša dramatika. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je upodabljal predvsem velike zgodovinske teme; njegovo najbolj znano delo so Kranjski komedijanti. V tej komediji prikazuje, kako so naši preroditelji pod Linhartovim vodstvom pripravljali uprizoritev prve slovenske posvetne igre Županova Micka. Bratko Kreft se je po drugi svetovni vojni vse bolj posvečal literarni in gledališki zgodovini ter pisal eseje, predvsem o pomembnejših evropskih dramatikih, kot slovenist pa se je posebno posvečal Trubarju, Drabosnjaku in Cankarju. Bil je redni član Slovenske in dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, trikrat pa je dobil tudi Prešernovo nagrado. Bratko Kreft se je rodil leta 1905 v Mariboru.
Atlet Danilo Žerjal se je začel z atletiko ukvarjati med služenjem vojaškega roka v italijanski vojski leta 1939. Tekmoval je za klub Fiamme Gialle v Rimu. Naslednje leto je že dosegal odlične rezultate; v metu krogle in metu diska. Znova je nastopil 22. maja 1945 v Trstu, ko je disk vrgel 43,80 metra daleč. Sledila je njegova selitev v Beograd k vojaškemu klubu Partizan in poslej je nastopal za Jugoslavijo. Do leta 1950 je osvajal naslove državnega prvaka v metu diska. Pozneje je prestopil h Kladivarju iz Celja, začel se je ukvarjati tudi z metom kladiva in kmalu je jugoslovanski rekord v tej disciplini izboljšal na 58,80 metra. ker naj bi zaradi poškodbe odklonil nastop za državno reprezentanco, se je zanj začela zanimati tajna politična policija. Po prejemu sporočila, da mu grozi zapor, je odšel v Italijo in kot Danilo Cereali tekmoval za italijanske klube. Zaradi tega so ga v Jugoslaviji izbrisali iz vseh športnih evidenc. Pozneje se je preselil v Venezuelo, kjer je bil kar enajst let državni reprezentant. V metu kladivu je zmagal na Srednjeameriških igrah, v disku in kladivu tudi na Južnoameriških igrah. Atlet Danilo Žerjal, po katerem se danes imenuje telovadnica v domačem kraju, se je rodil leta 1919 v Dutovljah na Krasu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke
Dramatik in velike zgodovinske teme
Član treh državnih atletskih reprezentanc
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Samassa je bila rodbina zvonarjev in podjetnikov, katere člani so se v začetku 18. stoletja iz Furlanije priselili v Ljubljano. Tu so bili do konca prve svetovne vojne družabniki, najemniki ali lastniki podjetij, ki so z zvonovi in različnimi livarskimi izdelki oskrbovala Kranjsko in druge avstrijske dežele ter nekatere evropske države. Samassova livarna, eno najuspešnejših ljubljanskih podjetij v 18. in 19. stoletju, je velik razcvet doživela pod vodstvom ustanoviteljevega vnuka Alberta Samasse. Rodil se je na današnji dan pred 190 leti (1833) v Ljubljani. Šolal se je na višji realki v Gradcu in se nato izobraževal na potovanjih po Evropi. Domače podjetje je prevzel leta 1866 in začel izdelovati še umetnoobrtne predmete iz medenine in brona, gasilske brizgalne ter sesalne in vodovodne naprave za pivovarne in papirnice. Pozneje je prevzel še tovarno lončenih peči, na Prulah v Ljubljani zgradil tovarno kovinskih izdelkov ter se povezal s tržaško ladjedelnico in za avstro-ogrsko mornarico začel izdelovati kovinsko opremo. Med več kot dva tisoč zvonovi, ki jih je ulil Albert Samassa, so bili tudi zvonovi za katedralo v Sarajevu in za cerkev svetega Jakoba v Ljubljani, veliko pa so jih odpeljali tudi v južno Afriko in celo na Cejlon.
Leta 1902 se je v kmečki družini v Libučah pri Pliberku na Koroškem rodila pesnica Milka Hartman. Po osnovni šoli je ostala na domači kmetiji; želela je sicer na učiteljišče, a ji je prva svetovna vojna prekrižala načrte. *Posnetek Že leta 1918 je napisala svojo prvo ohranjeno pesem z naslovom Zakaj bi jaz ne pela in v njej izpovedala svojo predanost širjenju in utrjevanju slovenskega jezika. Leta 1925 je v Ljubljani končala gospodinjsko šolo, nato pa je na Koroškem, v Zagorju, Škofji Loki, Hrastniku, na Bledu in v Celju vodila gospodinjsko-kuharske in pevske tečaje. V tem času je v samozaložbi izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom »Dekliške pesmi. Med cvetjem in v solncu«, ki je obsegala 25 pesmi. Leta 1984 je majhen izbor Milkinih pesmi v angleškem prevodu našel pot do ameriškega bralca v antologiji Koroška slovenska poezija. Peter Kersche in Janko Ferk sta poskrbela za izdajo pesmi v nemškem prevodu. Koroški pesnici, učiteljici in vzgojiteljici Milki Hartman so na pobudo Društva slovenskih pisateljev v Avstriji pred kulturnim domom v Pliberku postavilo spominsko ploščo.
Dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar ter režiser Bratko Kreft je študiral slavistiko in dramaturgijo na Dunaju in v Ljubljani. Leta 1929 je diplomiral in deset let pozneje doktoriral. V njegovem obsežnem opusu je najpomembnejša dramatika. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je upodabljal predvsem velike zgodovinske teme; njegovo najbolj znano delo so Kranjski komedijanti. V tej komediji prikazuje, kako so naši preroditelji pod Linhartovim vodstvom pripravljali uprizoritev prve slovenske posvetne igre Županova Micka. Bratko Kreft se je po drugi svetovni vojni vse bolj posvečal literarni in gledališki zgodovini ter pisal eseje, predvsem o pomembnejših evropskih dramatikih, kot slovenist pa se je posebno posvečal Trubarju, Drabosnjaku in Cankarju. Bil je redni član Slovenske in dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, trikrat pa je dobil tudi Prešernovo nagrado. Bratko Kreft se je rodil leta 1905 v Mariboru.
Atlet Danilo Žerjal se je začel z atletiko ukvarjati med služenjem vojaškega roka v italijanski vojski leta 1939. Tekmoval je za klub Fiamme Gialle v Rimu. Naslednje leto je že dosegal odlične rezultate; v metu krogle in metu diska. Znova je nastopil 22. maja 1945 v Trstu, ko je disk vrgel 43,80 metra daleč. Sledila je njegova selitev v Beograd k vojaškemu klubu Partizan in poslej je nastopal za Jugoslavijo. Do leta 1950 je osvajal naslove državnega prvaka v metu diska. Pozneje je prestopil h Kladivarju iz Celja, začel se je ukvarjati tudi z metom kladiva in kmalu je jugoslovanski rekord v tej disciplini izboljšal na 58,80 metra. ker naj bi zaradi poškodbe odklonil nastop za državno reprezentanco, se je zanj začela zanimati tajna politična policija. Po prejemu sporočila, da mu grozi zapor, je odšel v Italijo in kot Danilo Cereali tekmoval za italijanske klube. Zaradi tega so ga v Jugoslaviji izbrisali iz vseh športnih evidenc. Pozneje se je preselil v Venezuelo, kjer je bil kar enajst let državni reprezentant. V metu kladivu je zmagal na Srednjeameriških igrah, v disku in kladivu tudi na Južnoameriških igrah. Atlet Danilo Žerjal, po katerem se danes imenuje telovadnica v domačem kraju, se je rodil leta 1919 v Dutovljah na Krasu.
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov