Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke
Dramatik in velike zgodovinske teme
Član treh državnih atletskih reprezentanc
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Samassa je bila rodbina zvonarjev in podjetnikov, katere člani so se v začetku 18. stoletja iz Furlanije priselili v Ljubljano. Tu so bili do konca prve svetovne vojne družabniki, najemniki ali lastniki podjetij, ki so z zvonovi in različnimi livarskimi izdelki oskrbovala Kranjsko in druge avstrijske dežele ter nekatere evropske države. Samassova livarna, eno najuspešnejših ljubljanskih podjetij v 18. in 19. stoletju, je velik razcvet doživela pod vodstvom ustanoviteljevega vnuka Alberta Samasse. Rodil se je na današnji dan pred 190 leti (1833) v Ljubljani. Šolal se je na višji realki v Gradcu in se nato izobraževal na potovanjih po Evropi. Domače podjetje je prevzel leta 1866 in začel izdelovati še umetnoobrtne predmete iz medenine in brona, gasilske brizgalne ter sesalne in vodovodne naprave za pivovarne in papirnice. Pozneje je prevzel še tovarno lončenih peči, na Prulah v Ljubljani zgradil tovarno kovinskih izdelkov ter se povezal s tržaško ladjedelnico in za avstro-ogrsko mornarico začel izdelovati kovinsko opremo. Med več kot dva tisoč zvonovi, ki jih je ulil Albert Samassa, so bili tudi zvonovi za katedralo v Sarajevu in za cerkev svetega Jakoba v Ljubljani, veliko pa so jih odpeljali tudi v južno Afriko in celo na Cejlon.
Leta 1902 se je v kmečki družini v Libučah pri Pliberku na Koroškem rodila pesnica Milka Hartman. Po osnovni šoli je ostala na domači kmetiji; želela je sicer na učiteljišče, a ji je prva svetovna vojna prekrižala načrte. *Posnetek Že leta 1918 je napisala svojo prvo ohranjeno pesem z naslovom Zakaj bi jaz ne pela in v njej izpovedala svojo predanost širjenju in utrjevanju slovenskega jezika. Leta 1925 je v Ljubljani končala gospodinjsko šolo, nato pa je na Koroškem, v Zagorju, Škofji Loki, Hrastniku, na Bledu in v Celju vodila gospodinjsko-kuharske in pevske tečaje. V tem času je v samozaložbi izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom »Dekliške pesmi. Med cvetjem in v solncu«, ki je obsegala 25 pesmi. Leta 1984 je majhen izbor Milkinih pesmi v angleškem prevodu našel pot do ameriškega bralca v antologiji Koroška slovenska poezija. Peter Kersche in Janko Ferk sta poskrbela za izdajo pesmi v nemškem prevodu. Koroški pesnici, učiteljici in vzgojiteljici Milki Hartman so na pobudo Društva slovenskih pisateljev v Avstriji pred kulturnim domom v Pliberku postavilo spominsko ploščo.
Dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar ter režiser Bratko Kreft je študiral slavistiko in dramaturgijo na Dunaju in v Ljubljani. Leta 1929 je diplomiral in deset let pozneje doktoriral. V njegovem obsežnem opusu je najpomembnejša dramatika. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je upodabljal predvsem velike zgodovinske teme; njegovo najbolj znano delo so Kranjski komedijanti. V tej komediji prikazuje, kako so naši preroditelji pod Linhartovim vodstvom pripravljali uprizoritev prve slovenske posvetne igre Županova Micka. Bratko Kreft se je po drugi svetovni vojni vse bolj posvečal literarni in gledališki zgodovini ter pisal eseje, predvsem o pomembnejših evropskih dramatikih, kot slovenist pa se je posebno posvečal Trubarju, Drabosnjaku in Cankarju. Bil je redni član Slovenske in dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, trikrat pa je dobil tudi Prešernovo nagrado. Bratko Kreft se je rodil leta 1905 v Mariboru.
Atlet Danilo Žerjal se je začel z atletiko ukvarjati med služenjem vojaškega roka v italijanski vojski leta 1939. Tekmoval je za klub Fiamme Gialle v Rimu. Naslednje leto je že dosegal odlične rezultate; v metu krogle in metu diska. Znova je nastopil 22. maja 1945 v Trstu, ko je disk vrgel 43,80 metra daleč. Sledila je njegova selitev v Beograd k vojaškemu klubu Partizan in poslej je nastopal za Jugoslavijo. Do leta 1950 je osvajal naslove državnega prvaka v metu diska. Pozneje je prestopil h Kladivarju iz Celja, začel se je ukvarjati tudi z metom kladiva in kmalu je jugoslovanski rekord v tej disciplini izboljšal na 58,80 metra. ker naj bi zaradi poškodbe odklonil nastop za državno reprezentanco, se je zanj začela zanimati tajna politična policija. Po prejemu sporočila, da mu grozi zapor, je odšel v Italijo in kot Danilo Cereali tekmoval za italijanske klube. Zaradi tega so ga v Jugoslaviji izbrisali iz vseh športnih evidenc. Pozneje se je preselil v Venezuelo, kjer je bil kar enajst let državni reprezentant. V metu kladivu je zmagal na Srednjeameriških igrah, v disku in kladivu tudi na Južnoameriških igrah. Atlet Danilo Žerjal, po katerem se danes imenuje telovadnica v domačem kraju, se je rodil leta 1919 v Dutovljah na Krasu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke
Dramatik in velike zgodovinske teme
Član treh državnih atletskih reprezentanc
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Samassa je bila rodbina zvonarjev in podjetnikov, katere člani so se v začetku 18. stoletja iz Furlanije priselili v Ljubljano. Tu so bili do konca prve svetovne vojne družabniki, najemniki ali lastniki podjetij, ki so z zvonovi in različnimi livarskimi izdelki oskrbovala Kranjsko in druge avstrijske dežele ter nekatere evropske države. Samassova livarna, eno najuspešnejših ljubljanskih podjetij v 18. in 19. stoletju, je velik razcvet doživela pod vodstvom ustanoviteljevega vnuka Alberta Samasse. Rodil se je na današnji dan pred 190 leti (1833) v Ljubljani. Šolal se je na višji realki v Gradcu in se nato izobraževal na potovanjih po Evropi. Domače podjetje je prevzel leta 1866 in začel izdelovati še umetnoobrtne predmete iz medenine in brona, gasilske brizgalne ter sesalne in vodovodne naprave za pivovarne in papirnice. Pozneje je prevzel še tovarno lončenih peči, na Prulah v Ljubljani zgradil tovarno kovinskih izdelkov ter se povezal s tržaško ladjedelnico in za avstro-ogrsko mornarico začel izdelovati kovinsko opremo. Med več kot dva tisoč zvonovi, ki jih je ulil Albert Samassa, so bili tudi zvonovi za katedralo v Sarajevu in za cerkev svetega Jakoba v Ljubljani, veliko pa so jih odpeljali tudi v južno Afriko in celo na Cejlon.
Leta 1902 se je v kmečki družini v Libučah pri Pliberku na Koroškem rodila pesnica Milka Hartman. Po osnovni šoli je ostala na domači kmetiji; želela je sicer na učiteljišče, a ji je prva svetovna vojna prekrižala načrte. *Posnetek Že leta 1918 je napisala svojo prvo ohranjeno pesem z naslovom Zakaj bi jaz ne pela in v njej izpovedala svojo predanost širjenju in utrjevanju slovenskega jezika. Leta 1925 je v Ljubljani končala gospodinjsko šolo, nato pa je na Koroškem, v Zagorju, Škofji Loki, Hrastniku, na Bledu in v Celju vodila gospodinjsko-kuharske in pevske tečaje. V tem času je v samozaložbi izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom »Dekliške pesmi. Med cvetjem in v solncu«, ki je obsegala 25 pesmi. Leta 1984 je majhen izbor Milkinih pesmi v angleškem prevodu našel pot do ameriškega bralca v antologiji Koroška slovenska poezija. Peter Kersche in Janko Ferk sta poskrbela za izdajo pesmi v nemškem prevodu. Koroški pesnici, učiteljici in vzgojiteljici Milki Hartman so na pobudo Društva slovenskih pisateljev v Avstriji pred kulturnim domom v Pliberku postavilo spominsko ploščo.
Dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar ter režiser Bratko Kreft je študiral slavistiko in dramaturgijo na Dunaju in v Ljubljani. Leta 1929 je diplomiral in deset let pozneje doktoriral. V njegovem obsežnem opusu je najpomembnejša dramatika. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je upodabljal predvsem velike zgodovinske teme; njegovo najbolj znano delo so Kranjski komedijanti. V tej komediji prikazuje, kako so naši preroditelji pod Linhartovim vodstvom pripravljali uprizoritev prve slovenske posvetne igre Županova Micka. Bratko Kreft se je po drugi svetovni vojni vse bolj posvečal literarni in gledališki zgodovini ter pisal eseje, predvsem o pomembnejših evropskih dramatikih, kot slovenist pa se je posebno posvečal Trubarju, Drabosnjaku in Cankarju. Bil je redni član Slovenske in dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, trikrat pa je dobil tudi Prešernovo nagrado. Bratko Kreft se je rodil leta 1905 v Mariboru.
Atlet Danilo Žerjal se je začel z atletiko ukvarjati med služenjem vojaškega roka v italijanski vojski leta 1939. Tekmoval je za klub Fiamme Gialle v Rimu. Naslednje leto je že dosegal odlične rezultate; v metu krogle in metu diska. Znova je nastopil 22. maja 1945 v Trstu, ko je disk vrgel 43,80 metra daleč. Sledila je njegova selitev v Beograd k vojaškemu klubu Partizan in poslej je nastopal za Jugoslavijo. Do leta 1950 je osvajal naslove državnega prvaka v metu diska. Pozneje je prestopil h Kladivarju iz Celja, začel se je ukvarjati tudi z metom kladiva in kmalu je jugoslovanski rekord v tej disciplini izboljšal na 58,80 metra. ker naj bi zaradi poškodbe odklonil nastop za državno reprezentanco, se je zanj začela zanimati tajna politična policija. Po prejemu sporočila, da mu grozi zapor, je odšel v Italijo in kot Danilo Cereali tekmoval za italijanske klube. Zaradi tega so ga v Jugoslaviji izbrisali iz vseh športnih evidenc. Pozneje se je preselil v Venezuelo, kjer je bil kar enajst let državni reprezentant. V metu kladivu je zmagal na Srednjeameriških igrah, v disku in kladivu tudi na Južnoameriških igrah. Atlet Danilo Žerjal, po katerem se danes imenuje telovadnica v domačem kraju, se je rodil leta 1919 v Dutovljah na Krasu.
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov