Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

14. februar - pred 90 leti je v Ljubljani izšla prva številka revije Sodobnost

10.02.2023

Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Speleolog in krasoslovec Ivan Andrej Perko je bil že kot gimnazijec pred 130 leti (1893) v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, nato pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi postala svetovno znana. Skrbel je za jamsko infrastrukturo,  raziskovanje in turistično urejanje jame. Leta 1921 so pod njegovim vodstvom odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Še pred prvo svetovno vojno so v prostorih jamske komisije odprli manjši jamarski muzej, leta 1929 ustanovili državni speleološki inštitut, nekaj pozneje pa še biospeleološko postajo v stranskem rovu. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je leta 1876 v Volóskem na Hrvaškem.

 

Pripovednik Valentin Zarnik se je rodil leta 1837 v Repnjah pod Šmarno goro. Gimnazijo je končal v Ljubljani, v Gradcu pa je doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Kot književnik je najprej objavil romantično ljubezensko zgodbo iz Napoleonovih časov “Katarina” in pripovedko “Povodni mož”, napisal pa je tudi novelo o izprijenem zágorskem plemiču z naslovom “Maščevanje usode”. Bil je med prvimi, ki so pisali feljtone v Slovenskem narodu.  Leta 1869 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor in bil med najbolj priljubljenimi govorniki na taborih za zedinjeno Slovenijo. Valentin Zarnik je slovel tudi po tem, da je visoko cenil svojega očeta, ljubljanskega cestnega pometača; pogosto ga je spremljal po ljubljanskih ulicah: oče z dolgo brezovo metlo na rami, sin odvetnik ob njem pa s srebrom okovano palico.

 

Leta 1931 se je v vasi Buče na Kozjanskem rodil atlet Stanko Lorger. Od leta 1951 do leta 1962 je bil član jugoslovanske atletske reprezentance. Na evropskem prvenstvu v Stockholmu je leta 1958 osvojil srebrno kolajno na 110 metrov z ovirami in postal prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu. V tej disciplini je bil desetkratni balkanski prvak, kar 18 let pa tudi jugoslovanski rekorder *Posnetek Kot sprinter na ovirah je bil član celjskega Kladivarja ter udeleženec treh evropskih atletskih prvenstev in  treh olimpijskih iger v letih 1952, 1956 in 1960. Na zadnjih v Rimu je bil peti, to je bila najboljša olimpijska uvrstitev slovenskih atletov vse do iger v Atlanti leta 1996, ko je Brigita Bukovec osvojila srebro. Atlet Stanko Lorger je diplomiral iz matematike na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani ter do upokojitve poučeval na ekonomski srednji šoli v Celju. Dvakrat je bil razglašen za najboljšega športnika Jugoslavije, bil je prejemnik Bloudkove nagrade, častni meščan Celja, leta 2012 pa je bil sprejet v hram slovenskih športnih junakov.

 

Leta 1933 je v Ljubljani izšla prva številka revije Sodobnost, najstarejše slovenske revije za književnost in kulturo in obenem ene izmed štirih najstarejših literarnih revij v Evropi. Na nastanek revije je vplivala kriza Ljubljanskega zvona, ki po mnenju nekaterih ni dovolj radikalno branil narodnosti in svobode duha pred dogmatično miselnostjo ter se je premalo odločno zavzemal za pravičnejši družbeni red. Nekaj sodelavcev je svoje poglede predstavilo v brošuri Kriza Ljubljanskega zvona, zapustilo revijo in ustanovilo Sodobnost. Za tisti čas napredno, socialno usmerjeno miselnost so tako poosebljali prvi trije uredniki revije Sodobnost Josip Vidmar, Ferdo Kozak in Stanko Leben. Po devetih letih je revija zaradi vojne za tri leta prenehala izhajati in se pod uredništvom Juša in nato Ferda Kozaka vnovič prebudila leta 1946 kot Novi svet. Revija se je nato leta 1953 preimenovala v Našo sodobnost, ta pa desetletje pozneje nazaj v Sodobnost.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

14. februar - pred 90 leti je v Ljubljani izšla prva številka revije Sodobnost

10.02.2023

Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Speleolog in krasoslovec Ivan Andrej Perko je bil že kot gimnazijec pred 130 leti (1893) v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, nato pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi postala svetovno znana. Skrbel je za jamsko infrastrukturo,  raziskovanje in turistično urejanje jame. Leta 1921 so pod njegovim vodstvom odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Še pred prvo svetovno vojno so v prostorih jamske komisije odprli manjši jamarski muzej, leta 1929 ustanovili državni speleološki inštitut, nekaj pozneje pa še biospeleološko postajo v stranskem rovu. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je leta 1876 v Volóskem na Hrvaškem.

 

Pripovednik Valentin Zarnik se je rodil leta 1837 v Repnjah pod Šmarno goro. Gimnazijo je končal v Ljubljani, v Gradcu pa je doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Kot književnik je najprej objavil romantično ljubezensko zgodbo iz Napoleonovih časov “Katarina” in pripovedko “Povodni mož”, napisal pa je tudi novelo o izprijenem zágorskem plemiču z naslovom “Maščevanje usode”. Bil je med prvimi, ki so pisali feljtone v Slovenskem narodu.  Leta 1869 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor in bil med najbolj priljubljenimi govorniki na taborih za zedinjeno Slovenijo. Valentin Zarnik je slovel tudi po tem, da je visoko cenil svojega očeta, ljubljanskega cestnega pometača; pogosto ga je spremljal po ljubljanskih ulicah: oče z dolgo brezovo metlo na rami, sin odvetnik ob njem pa s srebrom okovano palico.

 

Leta 1931 se je v vasi Buče na Kozjanskem rodil atlet Stanko Lorger. Od leta 1951 do leta 1962 je bil član jugoslovanske atletske reprezentance. Na evropskem prvenstvu v Stockholmu je leta 1958 osvojil srebrno kolajno na 110 metrov z ovirami in postal prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu. V tej disciplini je bil desetkratni balkanski prvak, kar 18 let pa tudi jugoslovanski rekorder *Posnetek Kot sprinter na ovirah je bil član celjskega Kladivarja ter udeleženec treh evropskih atletskih prvenstev in  treh olimpijskih iger v letih 1952, 1956 in 1960. Na zadnjih v Rimu je bil peti, to je bila najboljša olimpijska uvrstitev slovenskih atletov vse do iger v Atlanti leta 1996, ko je Brigita Bukovec osvojila srebro. Atlet Stanko Lorger je diplomiral iz matematike na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani ter do upokojitve poučeval na ekonomski srednji šoli v Celju. Dvakrat je bil razglašen za najboljšega športnika Jugoslavije, bil je prejemnik Bloudkove nagrade, častni meščan Celja, leta 2012 pa je bil sprejet v hram slovenskih športnih junakov.

 

Leta 1933 je v Ljubljani izšla prva številka revije Sodobnost, najstarejše slovenske revije za književnost in kulturo in obenem ene izmed štirih najstarejših literarnih revij v Evropi. Na nastanek revije je vplivala kriza Ljubljanskega zvona, ki po mnenju nekaterih ni dovolj radikalno branil narodnosti in svobode duha pred dogmatično miselnostjo ter se je premalo odločno zavzemal za pravičnejši družbeni red. Nekaj sodelavcev je svoje poglede predstavilo v brošuri Kriza Ljubljanskega zvona, zapustilo revijo in ustanovilo Sodobnost. Za tisti čas napredno, socialno usmerjeno miselnost so tako poosebljali prvi trije uredniki revije Sodobnost Josip Vidmar, Ferdo Kozak in Stanko Leben. Po devetih letih je revija zaradi vojne za tri leta prenehala izhajati in se pod uredništvom Juša in nato Ferda Kozaka vnovič prebudila leta 1946 kot Novi svet. Revija se je nato leta 1953 preimenovala v Našo sodobnost, ta pa desetletje pozneje nazaj v Sodobnost.


26.07.2024

2. avgust - Lojze Simoniti (1901) zdravnik zoper tuberkulozo

Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

1. avgust - bitka na stičišču slovanskega, ogrskega in germanskega sveta (1164)

Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

31. julij - Josip Ličan (1874) ustanovitelj Goriške Mohorjeve družbe

Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

30. julij - Franc Šrimpf (1924) med novinarstvom, publicistiko in prevajalstvom

Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

29. julij - Lovrenc Košir (1804) poštni inovator

Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

28. julij - Marijan Mole (1924) strokovnjak za zgodovino Irana

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

27. julij - Jakob Frančišek Zupan (1734) in uglasbitev prvega izvirnega opernega besedil v slovenščini

Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

26. julij - Radio Osvobodilne fronte (1944)

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

25. julij - prve mestne občine na Slovenskem (1934)

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

24. julij - Anton Oblak (1914) in njegovo delo za boljši pouk zemljepisa

Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

23. julij - koreografinja Vlasta Hegedušić (1930)

Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

22. julij - zločin v celjskem Starem piskru (1942)

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

21. julij - Alojz Rebula (1924) pomembno ime zamejskega literarnega ustvarjanja

Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

20. julij - Leon Štukelj in »Ave, triumphator!« (1924)

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

19. julij - Kaj imata skupnega Vertovčeva »Vinoreja« in Prešernova »Zdravljica« (1843)

Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

18. julij - posvetitev Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini (1954)

Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.07.2024

17. julij - Josip Boncelj (1884) eden naših prvih univerzitetnih predavateljev strojništva

Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

16. julij - Ondina Otta Klasinc, ena naših najpomembnejših opernih pevk (1924)

Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 5 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov