Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

17. februar - Jožef Krajnc, avtor prvega sistematičnega prikaza avstrijskega civilnega prava

10.02.2023

»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pravnik Jožef Krajnc je študij dokončal v Gradcu, leta 1848 pa je bil v slovenjgraškem okraju izvoljen za poslanca v avstrijskem državnem zboru. Kot član ustavnega odbora se je zavzemal za združitev slovenske Štajerske (ne pa tudi Koroške) s Kranjsko. Najpomembnejše je bilo Krajnčevo zavzemanje za program Zedinjene Slovenije, pri tem se je med drugim zavzemal tudi za enakopravnost slovenskega jezika v šolah in na sodiščih. Najbolj odmevno je bilo njegovo glasovanje, predvsem pa zavzemanje za takojšnjo uresničitev sklepa dunajskega parlamenta o odpravi podložništva.  Zaslovel je kot avtor prvega sistematičnega prikaza avstrijskega civilnega prava. Jožef Kranjc je civilno pravo obravnaval po vodilu, da “zgodovinski način opazovanja daje bistveni vzvod za njegovo razumevanje”. Pravnik Jožef Krajnc se je rodil leta 1821 v Škalah pri Velenju.

 

V glavnih mestih avstrijskih dežel so imeli deželna gledališča, ljubljanskemu so pravili tudi Stanovsko gledališče. Prostore je imelo na Kongresnem trgu, tam, kjer je zdaj Filharmonija. Gledališko stavbo so postavili v šestdesetih letih osemnajstega stoletja, dobrih sto dvajset let pozneje, 17. februarja 1887, pa jo je popolnoma uničil požar.  Pogorišče je kupila Filharmonična družba in na tem kraju postavila stavbo današnje Slovenske filharmonije. Novo Deželno gledališče, sedanjo Opero, so odprli pet let pozneje, slovensko in nemško gledališče sta si stavbo delili skoraj dvajset let, dokler si ljubljanski Nemci niso leta 1911 postavili svojega gledališča, sedanje Drame.

 

Zdravnica Pavla Jerina Lah je leta 1940 diplomirala na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker po obveznem stažu ni dobila redne zaposlitve, je bila prostovoljka na kirurškem oddelku ljubljanske bolnišnice, vse dokler ni leta 1943 odšla v partizane. *Posnetek Januarja naslednje leto je prevzela vodenje nove partizanske bolnišnice v Trnovskem gozdu, ki so jo pozneje poimenovali po njej. Po koncu vojne je bila Pavla Jerina upravnica Zavoda za transfuzijo krvi pri medicinski fakulteti v Ljubljani, potem pa direktorica srbskega Zavoda za transfuzijo krvi v Beogradu. Opravila je pionirsko delo na področju transfuziologije in pri organizaciji krvodajalstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Pavla Jerina Lah se je rodila leta 1915 v Borovnici.

 

Diplomat Ignac Golob je bil med drugim drugim je bil tiskovni ataše v stalni jugoslovanski misiji pri Združenih narodih v New Yorku in odpravnik poslov na veleposlaništvu na Kitajskem. *Posnetek  Za veleposlanika je bil prvič imenovan leta 1973; to delo je opravljal v Mehiki, Hondurasu, Kostariki in Panami ter pri Organizaciji združenih narodov, bil pa je tudi pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve. Po osamosvojitvi je izstopil iz jugoslovanske diplomacije, odšel v New York in si pri Združenih narodih prizadeval za mednarodno priznanje Slovenije. Ignac Golob se je rodil leta 1931 v Senju na Hrvaškem.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

17. februar - Jožef Krajnc, avtor prvega sistematičnega prikaza avstrijskega civilnega prava

10.02.2023

»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pravnik Jožef Krajnc je študij dokončal v Gradcu, leta 1848 pa je bil v slovenjgraškem okraju izvoljen za poslanca v avstrijskem državnem zboru. Kot član ustavnega odbora se je zavzemal za združitev slovenske Štajerske (ne pa tudi Koroške) s Kranjsko. Najpomembnejše je bilo Krajnčevo zavzemanje za program Zedinjene Slovenije, pri tem se je med drugim zavzemal tudi za enakopravnost slovenskega jezika v šolah in na sodiščih. Najbolj odmevno je bilo njegovo glasovanje, predvsem pa zavzemanje za takojšnjo uresničitev sklepa dunajskega parlamenta o odpravi podložništva.  Zaslovel je kot avtor prvega sistematičnega prikaza avstrijskega civilnega prava. Jožef Kranjc je civilno pravo obravnaval po vodilu, da “zgodovinski način opazovanja daje bistveni vzvod za njegovo razumevanje”. Pravnik Jožef Krajnc se je rodil leta 1821 v Škalah pri Velenju.

 

V glavnih mestih avstrijskih dežel so imeli deželna gledališča, ljubljanskemu so pravili tudi Stanovsko gledališče. Prostore je imelo na Kongresnem trgu, tam, kjer je zdaj Filharmonija. Gledališko stavbo so postavili v šestdesetih letih osemnajstega stoletja, dobrih sto dvajset let pozneje, 17. februarja 1887, pa jo je popolnoma uničil požar.  Pogorišče je kupila Filharmonična družba in na tem kraju postavila stavbo današnje Slovenske filharmonije. Novo Deželno gledališče, sedanjo Opero, so odprli pet let pozneje, slovensko in nemško gledališče sta si stavbo delili skoraj dvajset let, dokler si ljubljanski Nemci niso leta 1911 postavili svojega gledališča, sedanje Drame.

 

Zdravnica Pavla Jerina Lah je leta 1940 diplomirala na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker po obveznem stažu ni dobila redne zaposlitve, je bila prostovoljka na kirurškem oddelku ljubljanske bolnišnice, vse dokler ni leta 1943 odšla v partizane. *Posnetek Januarja naslednje leto je prevzela vodenje nove partizanske bolnišnice v Trnovskem gozdu, ki so jo pozneje poimenovali po njej. Po koncu vojne je bila Pavla Jerina upravnica Zavoda za transfuzijo krvi pri medicinski fakulteti v Ljubljani, potem pa direktorica srbskega Zavoda za transfuzijo krvi v Beogradu. Opravila je pionirsko delo na področju transfuziologije in pri organizaciji krvodajalstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Pavla Jerina Lah se je rodila leta 1915 v Borovnici.

 

Diplomat Ignac Golob je bil med drugim drugim je bil tiskovni ataše v stalni jugoslovanski misiji pri Združenih narodih v New Yorku in odpravnik poslov na veleposlaništvu na Kitajskem. *Posnetek  Za veleposlanika je bil prvič imenovan leta 1973; to delo je opravljal v Mehiki, Hondurasu, Kostariki in Panami ter pri Organizaciji združenih narodov, bil pa je tudi pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve. Po osamosvojitvi je izstopil iz jugoslovanske diplomacije, odšel v New York in si pri Združenih narodih prizadeval za mednarodno priznanje Slovenije. Ignac Golob se je rodil leta 1931 v Senju na Hrvaškem.


11.09.2022

11. september - baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca

»Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah


10.09.2022

10. september - mirovna pogodba iz Saint Germaina

Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog


09.09.2022

9. september - od žebljarja do slikarja

Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk


08.09.2022

8. september - krvavo ugašanje Ilirskih provinc

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?


07.09.2022

7. september - prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


06.09.2022

6. september - laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve


05.09.2022

5. september - »Bitka pri mrzli reki«

Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok


04.09.2022

4. september - škofijski sedež iz Št. Andraža v Maribor

Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra


03.09.2022

3. september - dr. Friderik Pregl, nobelovec iz Ljubljane

Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi


02.09.2022

2. september - dr. Ludvik Gyergyek, strokovnjak za kibernetiko

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«


01.09.2022

1. september - dobili smo Radio Ljubljana

Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas


31.08.2022

31. avgust - Jože Petek, zapuščina vojnega fotoreporterja

Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost


30.08.2022

30. avgust - dr. Ivan Žolger, minister v dunajski vladi

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti


29.08.2022

29. avgust - Bogojinska resolucija iz leta 1926

Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944


28.08.2022

28. avgust - igralski mojster likov z družbenega obrobja

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini


27.08.2022

27. avgust - prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej


26.08.2022

26. avgust - baronski naslov za slovenskega častnika

Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor


25.08.2022

25. avgust - partizanski boj na Koroškem leta 1942

Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja


24.08.2022

24. avgust - roman "Črni dnevi" in film "Ples v dežju"

Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine


23.08.2022

23. avgust - prvo radijsko oglašanje z vrha Triglava

Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta


Stran 40 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov