Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev
Lirične operne vloge
Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Politik in publicist Albin Prepeluh je veljal za izrazitega reformista in humanista. Bil je član Jugoslovanske socialnodemokratske stranke in nasprotnik komunistov, ko pa je njegova stranka začela podpirati beograjsko politiko, je izstopil iz nje in leta 1924 ustanovil “Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev”. V njenem programu je zahteval federativno ureditev države; njeni posamezni deli naj bi imeli pravico do svobodnega povezovanja v vseh zadevah, ki bi jih sporazumno določili za skupne, vse druge pa bi sodile v zakonodajno in upravno področje posameznih zveznih držav. Zavzemal se je tudi za agrarno reformo in razlastitev gozdnih veleposesti. *Posnetek Je povedal zgodovinar profesor doktor Franc Rozman. Albin Prepeluh s psevdonimom Abditus – Skriti – je kot izviren pisec pogosto sodeloval v različnih revijah in časopisih socialistične usmeritve ter postal eden najbolj cenjenih publicistov tistega obdobja. Rodil se je leta 1880 v Ljubljani.
Že ob zamislih o graditvi Nebotičnika v Ljubljani v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je bilo slišati ugovore, češ da bo visoka stavba pokvarila usklajeno baročno silhueto mesta, da bo načela estetsko vrednost gradu in da bo prava spaka, ki bo odvračala tujce. A večina je zamisel arhitekta Vladimirja Šubica, pozdravila, saj so v Nebotičniku, ki je mestu določil tudi novo višinsko determinanto videli modno novost. V začetku leta 1933 je bila tedaj najvišja stanovanjska stavba v Srednji Evropi – Nebotičnik v Ljubljani, dograjena. Nekaj pozneje, na današnji dan istega leta – torej pred 90-imi leti, (1933) so slovesno odprli še kavarno v zgornjih nadstropjih. Časnik "Slovenec" je takrat zapisal: "Z otvoritvijo kavarne, ki je brez dvoma najmodernejša v vsej Jugoslaviji, je ljubljanski Nebotičnik tako rekoč dobil svojo krono ... Kavarna sega s polževo zavitimi stopnicami kar v tri nadstropja, s katerih se nudi diven razgled na Ljubljano in okolico ... " Čeprav Nebotičnik že dolgo ni več najvišja stavba v Ljubljani, ostaja eden njenih neminljivih simbolov.
Sopranistka Vera Lacić je študirala na glasbenih akademijah v Beogradu in Ljubljani. V Ljubljani je tudi diplomirala in bila od leta 1964 operna solistka. Pela je lirične in koloraturne vloge, v katerih je osebnostne odrske poteze združevala s prepričljivo čustvenostjo. Prejela je več domačih in mednarodnih priznanj. Zaradi prezgodnje smrti pa svojega lirskega soprana in daru ni mogla popolnoma razviti. Sopranistka Vera Lacić se je rodila leta 1938 v Zagrebu.
Leta 1951 so slovenski izseljenci v kraju San Carlos de Bariloche pod Andi v Argentini na pobudo Franceta Jermana in Tončka Pangerca ustanovili svoje Slovensko planinsko društvo – Club Andino Esloveno. Nekaj mesecev pozneje je bila ustanovljena še njihova sekcija v Buenos Airesu, katere gonilna sila sta bila Bara Remec in Robert Petriček. Prve dejavnosti tega pravzaprav kulturnega društva so bile po večini gorniške in smučarske, prvi cilji pa doseči glavne vrhove v okolici Bariloč in napraviti steze v gorah. Pozneje so zbrali denar za nakup društvenih prostorov. S krepitvijo društva so se razvijale tudi kulturne dejavnosti ‒ slovensko šolstvo ter ohranjanje narodnih običajev in praznikov. Danes je to edino slovensko društvo v Patagoniji, ki združuje kulturno, prosvetno, športno in šolsko dejavnost Slovencev. Leta 1961 so ustanovili Slovensko šolo Jakoba Aljaža, v kateri so vrtec, osnovna šola, srednja šola in šola slovenskega pouka za otroke, ki ne govorijo slovensko. Visokogorsko mesto San Carlos de Bariloche se je v zadnjih desetletjih tudi po zaslugi številne slovenske skupnosti razvilo v največje argentinsko smučarsko središče.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev
Lirične operne vloge
Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Politik in publicist Albin Prepeluh je veljal za izrazitega reformista in humanista. Bil je član Jugoslovanske socialnodemokratske stranke in nasprotnik komunistov, ko pa je njegova stranka začela podpirati beograjsko politiko, je izstopil iz nje in leta 1924 ustanovil “Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev”. V njenem programu je zahteval federativno ureditev države; njeni posamezni deli naj bi imeli pravico do svobodnega povezovanja v vseh zadevah, ki bi jih sporazumno določili za skupne, vse druge pa bi sodile v zakonodajno in upravno področje posameznih zveznih držav. Zavzemal se je tudi za agrarno reformo in razlastitev gozdnih veleposesti. *Posnetek Je povedal zgodovinar profesor doktor Franc Rozman. Albin Prepeluh s psevdonimom Abditus – Skriti – je kot izviren pisec pogosto sodeloval v različnih revijah in časopisih socialistične usmeritve ter postal eden najbolj cenjenih publicistov tistega obdobja. Rodil se je leta 1880 v Ljubljani.
Že ob zamislih o graditvi Nebotičnika v Ljubljani v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je bilo slišati ugovore, češ da bo visoka stavba pokvarila usklajeno baročno silhueto mesta, da bo načela estetsko vrednost gradu in da bo prava spaka, ki bo odvračala tujce. A večina je zamisel arhitekta Vladimirja Šubica, pozdravila, saj so v Nebotičniku, ki je mestu določil tudi novo višinsko determinanto videli modno novost. V začetku leta 1933 je bila tedaj najvišja stanovanjska stavba v Srednji Evropi – Nebotičnik v Ljubljani, dograjena. Nekaj pozneje, na današnji dan istega leta – torej pred 90-imi leti, (1933) so slovesno odprli še kavarno v zgornjih nadstropjih. Časnik "Slovenec" je takrat zapisal: "Z otvoritvijo kavarne, ki je brez dvoma najmodernejša v vsej Jugoslaviji, je ljubljanski Nebotičnik tako rekoč dobil svojo krono ... Kavarna sega s polževo zavitimi stopnicami kar v tri nadstropja, s katerih se nudi diven razgled na Ljubljano in okolico ... " Čeprav Nebotičnik že dolgo ni več najvišja stavba v Ljubljani, ostaja eden njenih neminljivih simbolov.
Sopranistka Vera Lacić je študirala na glasbenih akademijah v Beogradu in Ljubljani. V Ljubljani je tudi diplomirala in bila od leta 1964 operna solistka. Pela je lirične in koloraturne vloge, v katerih je osebnostne odrske poteze združevala s prepričljivo čustvenostjo. Prejela je več domačih in mednarodnih priznanj. Zaradi prezgodnje smrti pa svojega lirskega soprana in daru ni mogla popolnoma razviti. Sopranistka Vera Lacić se je rodila leta 1938 v Zagrebu.
Leta 1951 so slovenski izseljenci v kraju San Carlos de Bariloche pod Andi v Argentini na pobudo Franceta Jermana in Tončka Pangerca ustanovili svoje Slovensko planinsko društvo – Club Andino Esloveno. Nekaj mesecev pozneje je bila ustanovljena še njihova sekcija v Buenos Airesu, katere gonilna sila sta bila Bara Remec in Robert Petriček. Prve dejavnosti tega pravzaprav kulturnega društva so bile po večini gorniške in smučarske, prvi cilji pa doseči glavne vrhove v okolici Bariloč in napraviti steze v gorah. Pozneje so zbrali denar za nakup društvenih prostorov. S krepitvijo društva so se razvijale tudi kulturne dejavnosti ‒ slovensko šolstvo ter ohranjanje narodnih običajev in praznikov. Danes je to edino slovensko društvo v Patagoniji, ki združuje kulturno, prosvetno, športno in šolsko dejavnost Slovencev. Leta 1961 so ustanovili Slovensko šolo Jakoba Aljaža, v kateri so vrtec, osnovna šola, srednja šola in šola slovenskega pouka za otroke, ki ne govorijo slovensko. Visokogorsko mesto San Carlos de Bariloche se je v zadnjih desetletjih tudi po zaslugi številne slovenske skupnosti razvilo v največje argentinsko smučarsko središče.
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov