Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev
Lirične operne vloge
Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Politik in publicist Albin Prepeluh je veljal za izrazitega reformista in humanista. Bil je član Jugoslovanske socialnodemokratske stranke in nasprotnik komunistov, ko pa je njegova stranka začela podpirati beograjsko politiko, je izstopil iz nje in leta 1924 ustanovil “Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev”. V njenem programu je zahteval federativno ureditev države; njeni posamezni deli naj bi imeli pravico do svobodnega povezovanja v vseh zadevah, ki bi jih sporazumno določili za skupne, vse druge pa bi sodile v zakonodajno in upravno področje posameznih zveznih držav. Zavzemal se je tudi za agrarno reformo in razlastitev gozdnih veleposesti. *Posnetek Je povedal zgodovinar profesor doktor Franc Rozman. Albin Prepeluh s psevdonimom Abditus – Skriti – je kot izviren pisec pogosto sodeloval v različnih revijah in časopisih socialistične usmeritve ter postal eden najbolj cenjenih publicistov tistega obdobja. Rodil se je leta 1880 v Ljubljani.
Že ob zamislih o graditvi Nebotičnika v Ljubljani v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je bilo slišati ugovore, češ da bo visoka stavba pokvarila usklajeno baročno silhueto mesta, da bo načela estetsko vrednost gradu in da bo prava spaka, ki bo odvračala tujce. A večina je zamisel arhitekta Vladimirja Šubica, pozdravila, saj so v Nebotičniku, ki je mestu določil tudi novo višinsko determinanto videli modno novost. V začetku leta 1933 je bila tedaj najvišja stanovanjska stavba v Srednji Evropi – Nebotičnik v Ljubljani, dograjena. Nekaj pozneje, na današnji dan istega leta – torej pred 90-imi leti, (1933) so slovesno odprli še kavarno v zgornjih nadstropjih. Časnik "Slovenec" je takrat zapisal: "Z otvoritvijo kavarne, ki je brez dvoma najmodernejša v vsej Jugoslaviji, je ljubljanski Nebotičnik tako rekoč dobil svojo krono ... Kavarna sega s polževo zavitimi stopnicami kar v tri nadstropja, s katerih se nudi diven razgled na Ljubljano in okolico ... " Čeprav Nebotičnik že dolgo ni več najvišja stavba v Ljubljani, ostaja eden njenih neminljivih simbolov.
Sopranistka Vera Lacić je študirala na glasbenih akademijah v Beogradu in Ljubljani. V Ljubljani je tudi diplomirala in bila od leta 1964 operna solistka. Pela je lirične in koloraturne vloge, v katerih je osebnostne odrske poteze združevala s prepričljivo čustvenostjo. Prejela je več domačih in mednarodnih priznanj. Zaradi prezgodnje smrti pa svojega lirskega soprana in daru ni mogla popolnoma razviti. Sopranistka Vera Lacić se je rodila leta 1938 v Zagrebu.
Leta 1951 so slovenski izseljenci v kraju San Carlos de Bariloche pod Andi v Argentini na pobudo Franceta Jermana in Tončka Pangerca ustanovili svoje Slovensko planinsko društvo – Club Andino Esloveno. Nekaj mesecev pozneje je bila ustanovljena še njihova sekcija v Buenos Airesu, katere gonilna sila sta bila Bara Remec in Robert Petriček. Prve dejavnosti tega pravzaprav kulturnega društva so bile po večini gorniške in smučarske, prvi cilji pa doseči glavne vrhove v okolici Bariloč in napraviti steze v gorah. Pozneje so zbrali denar za nakup društvenih prostorov. S krepitvijo društva so se razvijale tudi kulturne dejavnosti ‒ slovensko šolstvo ter ohranjanje narodnih običajev in praznikov. Danes je to edino slovensko društvo v Patagoniji, ki združuje kulturno, prosvetno, športno in šolsko dejavnost Slovencev. Leta 1961 so ustanovili Slovensko šolo Jakoba Aljaža, v kateri so vrtec, osnovna šola, srednja šola in šola slovenskega pouka za otroke, ki ne govorijo slovensko. Visokogorsko mesto San Carlos de Bariloche se je v zadnjih desetletjih tudi po zaslugi številne slovenske skupnosti razvilo v največje argentinsko smučarsko središče.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev
Lirične operne vloge
Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Politik in publicist Albin Prepeluh je veljal za izrazitega reformista in humanista. Bil je član Jugoslovanske socialnodemokratske stranke in nasprotnik komunistov, ko pa je njegova stranka začela podpirati beograjsko politiko, je izstopil iz nje in leta 1924 ustanovil “Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev”. V njenem programu je zahteval federativno ureditev države; njeni posamezni deli naj bi imeli pravico do svobodnega povezovanja v vseh zadevah, ki bi jih sporazumno določili za skupne, vse druge pa bi sodile v zakonodajno in upravno področje posameznih zveznih držav. Zavzemal se je tudi za agrarno reformo in razlastitev gozdnih veleposesti. *Posnetek Je povedal zgodovinar profesor doktor Franc Rozman. Albin Prepeluh s psevdonimom Abditus – Skriti – je kot izviren pisec pogosto sodeloval v različnih revijah in časopisih socialistične usmeritve ter postal eden najbolj cenjenih publicistov tistega obdobja. Rodil se je leta 1880 v Ljubljani.
Že ob zamislih o graditvi Nebotičnika v Ljubljani v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je bilo slišati ugovore, češ da bo visoka stavba pokvarila usklajeno baročno silhueto mesta, da bo načela estetsko vrednost gradu in da bo prava spaka, ki bo odvračala tujce. A večina je zamisel arhitekta Vladimirja Šubica, pozdravila, saj so v Nebotičniku, ki je mestu določil tudi novo višinsko determinanto videli modno novost. V začetku leta 1933 je bila tedaj najvišja stanovanjska stavba v Srednji Evropi – Nebotičnik v Ljubljani, dograjena. Nekaj pozneje, na današnji dan istega leta – torej pred 90-imi leti, (1933) so slovesno odprli še kavarno v zgornjih nadstropjih. Časnik "Slovenec" je takrat zapisal: "Z otvoritvijo kavarne, ki je brez dvoma najmodernejša v vsej Jugoslaviji, je ljubljanski Nebotičnik tako rekoč dobil svojo krono ... Kavarna sega s polževo zavitimi stopnicami kar v tri nadstropja, s katerih se nudi diven razgled na Ljubljano in okolico ... " Čeprav Nebotičnik že dolgo ni več najvišja stavba v Ljubljani, ostaja eden njenih neminljivih simbolov.
Sopranistka Vera Lacić je študirala na glasbenih akademijah v Beogradu in Ljubljani. V Ljubljani je tudi diplomirala in bila od leta 1964 operna solistka. Pela je lirične in koloraturne vloge, v katerih je osebnostne odrske poteze združevala s prepričljivo čustvenostjo. Prejela je več domačih in mednarodnih priznanj. Zaradi prezgodnje smrti pa svojega lirskega soprana in daru ni mogla popolnoma razviti. Sopranistka Vera Lacić se je rodila leta 1938 v Zagrebu.
Leta 1951 so slovenski izseljenci v kraju San Carlos de Bariloche pod Andi v Argentini na pobudo Franceta Jermana in Tončka Pangerca ustanovili svoje Slovensko planinsko društvo – Club Andino Esloveno. Nekaj mesecev pozneje je bila ustanovljena še njihova sekcija v Buenos Airesu, katere gonilna sila sta bila Bara Remec in Robert Petriček. Prve dejavnosti tega pravzaprav kulturnega društva so bile po večini gorniške in smučarske, prvi cilji pa doseči glavne vrhove v okolici Bariloč in napraviti steze v gorah. Pozneje so zbrali denar za nakup društvenih prostorov. S krepitvijo društva so se razvijale tudi kulturne dejavnosti ‒ slovensko šolstvo ter ohranjanje narodnih običajev in praznikov. Danes je to edino slovensko društvo v Patagoniji, ki združuje kulturno, prosvetno, športno in šolsko dejavnost Slovencev. Leta 1961 so ustanovili Slovensko šolo Jakoba Aljaža, v kateri so vrtec, osnovna šola, srednja šola in šola slovenskega pouka za otroke, ki ne govorijo slovensko. Visokogorsko mesto San Carlos de Bariloche se je v zadnjih desetletjih tudi po zaslugi številne slovenske skupnosti razvilo v največje argentinsko smučarsko središče.
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov