Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor
Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju
Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Leta 1866 je Josip Jurčič v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov v Celovcu začel objavljati svoje delo Deseti brat, ki velja za prvi slovenski roman. Jurčič ga je napisal po vzoru romana »Starinar« angleškega pisatelja Walterja Scotta in na pobudo Frana Levstika. V ozadju zgodbe je pisateljeva osebna izkušnja, saj je kot domači učitelj med študijem poučeval na gradu Kravjaku in se zaljubil v graščakovo hčer Johanno Ottovo. V romanu je pisal tudi o spominih na domače okolje, o vaških posebnežih, ljudskih zgodbah in dogodkih.
Leta 1904 so v razstavnem salonu Miethke na Grabnu na Dunaju odprli razstavo Kluba slovenskih umetnikov “Sava”. Slikarji Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in Matej Sternen ter kipar Franc Berneker so po zavrnitvi v domovini kot nacionalna slikarska skupina razstavljali na Dunaju v upanju, da bo uspeh na tujem domačo javnost prepričal o upravičenosti in pomenu slovenske umetnosti. Dunajska kritika je ob tej razstavi med drugim zapisala: “Nekaj nenavadnega je, s kako globokim občutkom je izraženo narodno v teh umetninah.”
Lidija Osterc, avtorica barvnih in črno-belih ilustracij, ki sodijo v sam vrh slovenske knjižne ilustracije v drugi polovici prejšnjega stoletja, je leta 1954 diplomirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in nato končala še specialko za slikarstvo. Popolnoma se je posvetila ilustraciji in oblikovanju za otroke; razvila je izrazito oseben, poetičen in dekorativen slog, prilagojen literarni predlogi in hkrati otrokovi sposobnosti dojemanja. Ta slog zaznamujejo stiliziran rastlinski svet, geometrično oblikovani predmeti, tipizirani liki pravljičnih junakov ter s topografsko razmeščenimi figurami in predmeti ustvarjen prostor. Med drugim je ilustrirala knjige Hišica iz kock, Desetnica, Torta na nebu in Abeceda ter oblikovala igrive in barvite literarno-vzgojne likovne stvaritve o domišljijski junakinji Bibi v petih knjigah. V 80-ih letih prejšnjega stoletja se je z značilnim slogovnim variiranjem približala karikaturi, sodelovala pa je tudi pri oblikovanju lutkovnih predstav. Za svoje delo je trikrat prejela Levstikovo nagrado, leta 1970 pa visoko mednarodno priznanje za celoten opus. Lidija Osterc se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Po nekaterih podatkih 28. februarja, po drugih 1. marca 1943 je bila v Polhograjskih Dolomitih podpisana Dolomitska izjava, s katero je v izvorno pluralni Osvobodilni fronti vodilno vlogo prevzela Komunistična partija Slovenije. Izjavo sta podpisali dve temeljni skupini, katoliška in sokolska, in se tako odrekli ustanavljanju svojih organizacij. S tem je OF postala enotna organizacija. Konec aprila so na zboru aktivistov na Pugledu izjavo potrdili. Z izjavo je bila Osvobodilna fronta priznana kot edina vseljudska politična in narodna organizacija.Z Dolomitsko izjavo je v skladu z revolucionarno logiko, povzeto po sovjetskem vzorcu, Komunistična partija prevzela vso oblast, monopol nad odporom proti nacifašizmu, in se otresla političnih tekmecev, predvsem Krščanskih socialistov. Doktorica Spomenka Hribar, avtorica knjige o Dolomitski izjavi: *Posnetek Krščanski socialisti pod vodstvom Edvarda Kocbeka in Sokoli so s podpisom izjave priznali vodilno vlogo Komunistične partije Slovenije na političnem in vojaškem področju ter se odpovedali samostojnemu političnemu organiziranju in delovanju do konca vojne in po njej.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor
Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju
Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Leta 1866 je Josip Jurčič v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov v Celovcu začel objavljati svoje delo Deseti brat, ki velja za prvi slovenski roman. Jurčič ga je napisal po vzoru romana »Starinar« angleškega pisatelja Walterja Scotta in na pobudo Frana Levstika. V ozadju zgodbe je pisateljeva osebna izkušnja, saj je kot domači učitelj med študijem poučeval na gradu Kravjaku in se zaljubil v graščakovo hčer Johanno Ottovo. V romanu je pisal tudi o spominih na domače okolje, o vaških posebnežih, ljudskih zgodbah in dogodkih.
Leta 1904 so v razstavnem salonu Miethke na Grabnu na Dunaju odprli razstavo Kluba slovenskih umetnikov “Sava”. Slikarji Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in Matej Sternen ter kipar Franc Berneker so po zavrnitvi v domovini kot nacionalna slikarska skupina razstavljali na Dunaju v upanju, da bo uspeh na tujem domačo javnost prepričal o upravičenosti in pomenu slovenske umetnosti. Dunajska kritika je ob tej razstavi med drugim zapisala: “Nekaj nenavadnega je, s kako globokim občutkom je izraženo narodno v teh umetninah.”
Lidija Osterc, avtorica barvnih in črno-belih ilustracij, ki sodijo v sam vrh slovenske knjižne ilustracije v drugi polovici prejšnjega stoletja, je leta 1954 diplomirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in nato končala še specialko za slikarstvo. Popolnoma se je posvetila ilustraciji in oblikovanju za otroke; razvila je izrazito oseben, poetičen in dekorativen slog, prilagojen literarni predlogi in hkrati otrokovi sposobnosti dojemanja. Ta slog zaznamujejo stiliziran rastlinski svet, geometrično oblikovani predmeti, tipizirani liki pravljičnih junakov ter s topografsko razmeščenimi figurami in predmeti ustvarjen prostor. Med drugim je ilustrirala knjige Hišica iz kock, Desetnica, Torta na nebu in Abeceda ter oblikovala igrive in barvite literarno-vzgojne likovne stvaritve o domišljijski junakinji Bibi v petih knjigah. V 80-ih letih prejšnjega stoletja se je z značilnim slogovnim variiranjem približala karikaturi, sodelovala pa je tudi pri oblikovanju lutkovnih predstav. Za svoje delo je trikrat prejela Levstikovo nagrado, leta 1970 pa visoko mednarodno priznanje za celoten opus. Lidija Osterc se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Po nekaterih podatkih 28. februarja, po drugih 1. marca 1943 je bila v Polhograjskih Dolomitih podpisana Dolomitska izjava, s katero je v izvorno pluralni Osvobodilni fronti vodilno vlogo prevzela Komunistična partija Slovenije. Izjavo sta podpisali dve temeljni skupini, katoliška in sokolska, in se tako odrekli ustanavljanju svojih organizacij. S tem je OF postala enotna organizacija. Konec aprila so na zboru aktivistov na Pugledu izjavo potrdili. Z izjavo je bila Osvobodilna fronta priznana kot edina vseljudska politična in narodna organizacija.Z Dolomitsko izjavo je v skladu z revolucionarno logiko, povzeto po sovjetskem vzorcu, Komunistična partija prevzela vso oblast, monopol nad odporom proti nacifašizmu, in se otresla političnih tekmecev, predvsem Krščanskih socialistov. Doktorica Spomenka Hribar, avtorica knjige o Dolomitski izjavi: *Posnetek Krščanski socialisti pod vodstvom Edvarda Kocbeka in Sokoli so s podpisom izjave priznali vodilno vlogo Komunistične partije Slovenije na političnem in vojaškem področju ter se odpovedali samostojnemu političnemu organiziranju in delovanju do konca vojne in po njej.
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov