Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor
Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju
Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Leta 1866 je Josip Jurčič v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov v Celovcu začel objavljati svoje delo Deseti brat, ki velja za prvi slovenski roman. Jurčič ga je napisal po vzoru romana »Starinar« angleškega pisatelja Walterja Scotta in na pobudo Frana Levstika. V ozadju zgodbe je pisateljeva osebna izkušnja, saj je kot domači učitelj med študijem poučeval na gradu Kravjaku in se zaljubil v graščakovo hčer Johanno Ottovo. V romanu je pisal tudi o spominih na domače okolje, o vaških posebnežih, ljudskih zgodbah in dogodkih.
Leta 1904 so v razstavnem salonu Miethke na Grabnu na Dunaju odprli razstavo Kluba slovenskih umetnikov “Sava”. Slikarji Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in Matej Sternen ter kipar Franc Berneker so po zavrnitvi v domovini kot nacionalna slikarska skupina razstavljali na Dunaju v upanju, da bo uspeh na tujem domačo javnost prepričal o upravičenosti in pomenu slovenske umetnosti. Dunajska kritika je ob tej razstavi med drugim zapisala: “Nekaj nenavadnega je, s kako globokim občutkom je izraženo narodno v teh umetninah.”
Lidija Osterc, avtorica barvnih in črno-belih ilustracij, ki sodijo v sam vrh slovenske knjižne ilustracije v drugi polovici prejšnjega stoletja, je leta 1954 diplomirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in nato končala še specialko za slikarstvo. Popolnoma se je posvetila ilustraciji in oblikovanju za otroke; razvila je izrazito oseben, poetičen in dekorativen slog, prilagojen literarni predlogi in hkrati otrokovi sposobnosti dojemanja. Ta slog zaznamujejo stiliziran rastlinski svet, geometrično oblikovani predmeti, tipizirani liki pravljičnih junakov ter s topografsko razmeščenimi figurami in predmeti ustvarjen prostor. Med drugim je ilustrirala knjige Hišica iz kock, Desetnica, Torta na nebu in Abeceda ter oblikovala igrive in barvite literarno-vzgojne likovne stvaritve o domišljijski junakinji Bibi v petih knjigah. V 80-ih letih prejšnjega stoletja se je z značilnim slogovnim variiranjem približala karikaturi, sodelovala pa je tudi pri oblikovanju lutkovnih predstav. Za svoje delo je trikrat prejela Levstikovo nagrado, leta 1970 pa visoko mednarodno priznanje za celoten opus. Lidija Osterc se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Po nekaterih podatkih 28. februarja, po drugih 1. marca 1943 je bila v Polhograjskih Dolomitih podpisana Dolomitska izjava, s katero je v izvorno pluralni Osvobodilni fronti vodilno vlogo prevzela Komunistična partija Slovenije. Izjavo sta podpisali dve temeljni skupini, katoliška in sokolska, in se tako odrekli ustanavljanju svojih organizacij. S tem je OF postala enotna organizacija. Konec aprila so na zboru aktivistov na Pugledu izjavo potrdili. Z izjavo je bila Osvobodilna fronta priznana kot edina vseljudska politična in narodna organizacija.Z Dolomitsko izjavo je v skladu z revolucionarno logiko, povzeto po sovjetskem vzorcu, Komunistična partija prevzela vso oblast, monopol nad odporom proti nacifašizmu, in se otresla političnih tekmecev, predvsem Krščanskih socialistov. Doktorica Spomenka Hribar, avtorica knjige o Dolomitski izjavi: *Posnetek Krščanski socialisti pod vodstvom Edvarda Kocbeka in Sokoli so s podpisom izjave priznali vodilno vlogo Komunistične partije Slovenije na političnem in vojaškem področju ter se odpovedali samostojnemu političnemu organiziranju in delovanju do konca vojne in po njej.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor
Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju
Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Leta 1866 je Josip Jurčič v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov v Celovcu začel objavljati svoje delo Deseti brat, ki velja za prvi slovenski roman. Jurčič ga je napisal po vzoru romana »Starinar« angleškega pisatelja Walterja Scotta in na pobudo Frana Levstika. V ozadju zgodbe je pisateljeva osebna izkušnja, saj je kot domači učitelj med študijem poučeval na gradu Kravjaku in se zaljubil v graščakovo hčer Johanno Ottovo. V romanu je pisal tudi o spominih na domače okolje, o vaških posebnežih, ljudskih zgodbah in dogodkih.
Leta 1904 so v razstavnem salonu Miethke na Grabnu na Dunaju odprli razstavo Kluba slovenskih umetnikov “Sava”. Slikarji Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in Matej Sternen ter kipar Franc Berneker so po zavrnitvi v domovini kot nacionalna slikarska skupina razstavljali na Dunaju v upanju, da bo uspeh na tujem domačo javnost prepričal o upravičenosti in pomenu slovenske umetnosti. Dunajska kritika je ob tej razstavi med drugim zapisala: “Nekaj nenavadnega je, s kako globokim občutkom je izraženo narodno v teh umetninah.”
Lidija Osterc, avtorica barvnih in črno-belih ilustracij, ki sodijo v sam vrh slovenske knjižne ilustracije v drugi polovici prejšnjega stoletja, je leta 1954 diplomirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in nato končala še specialko za slikarstvo. Popolnoma se je posvetila ilustraciji in oblikovanju za otroke; razvila je izrazito oseben, poetičen in dekorativen slog, prilagojen literarni predlogi in hkrati otrokovi sposobnosti dojemanja. Ta slog zaznamujejo stiliziran rastlinski svet, geometrično oblikovani predmeti, tipizirani liki pravljičnih junakov ter s topografsko razmeščenimi figurami in predmeti ustvarjen prostor. Med drugim je ilustrirala knjige Hišica iz kock, Desetnica, Torta na nebu in Abeceda ter oblikovala igrive in barvite literarno-vzgojne likovne stvaritve o domišljijski junakinji Bibi v petih knjigah. V 80-ih letih prejšnjega stoletja se je z značilnim slogovnim variiranjem približala karikaturi, sodelovala pa je tudi pri oblikovanju lutkovnih predstav. Za svoje delo je trikrat prejela Levstikovo nagrado, leta 1970 pa visoko mednarodno priznanje za celoten opus. Lidija Osterc se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Po nekaterih podatkih 28. februarja, po drugih 1. marca 1943 je bila v Polhograjskih Dolomitih podpisana Dolomitska izjava, s katero je v izvorno pluralni Osvobodilni fronti vodilno vlogo prevzela Komunistična partija Slovenije. Izjavo sta podpisali dve temeljni skupini, katoliška in sokolska, in se tako odrekli ustanavljanju svojih organizacij. S tem je OF postala enotna organizacija. Konec aprila so na zboru aktivistov na Pugledu izjavo potrdili. Z izjavo je bila Osvobodilna fronta priznana kot edina vseljudska politična in narodna organizacija.Z Dolomitsko izjavo je v skladu z revolucionarno logiko, povzeto po sovjetskem vzorcu, Komunistična partija prevzela vso oblast, monopol nad odporom proti nacifašizmu, in se otresla političnih tekmecev, predvsem Krščanskih socialistov. Doktorica Spomenka Hribar, avtorica knjige o Dolomitski izjavi: *Posnetek Krščanski socialisti pod vodstvom Edvarda Kocbeka in Sokoli so s podpisom izjave priznali vodilno vlogo Komunistične partije Slovenije na političnem in vojaškem področju ter se odpovedali samostojnemu političnemu organiziranju in delovanju do konca vojne in po njej.
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov