Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije

Glasbenik in cerkveni skladatelj Gregor Rihar je s svojim delom pripravil cerkveno glasbeno prenovo, ki jo je potem izvedlo cecilijanstvo. Glasbeno nadarjenost je podedoval po očetu, ki je kot samouk izdeloval tudi glasbila,  šolal pa se je pri jezuitih. Leta 1829 je postal kaplan in vikar v Ljubljani. Uveljavil se je kot slovit pevovodja in mojster improvizacije, kot poznavalec orgel in svetovalec pri nakupu zvonov. Uglasbil in priredil je dela več pomembnih slovenskih avtorjev tedanje dobe. V tistem obdobju je bilo v slovenskih cerkvah v navadi samo ljudsko večglasno petje, Rihar pa je v cerkveno glasbo uvedel umetno štiriglasje. Čeprav je bil predvsem cerkveni skladatelj, je zlagal tudi posvetne pesmi; objavil je približno 340 cerkvenih skladb in 32 posvetnih. Gregor Rihar se je rodil leta 1796 v Polhovem Gradcu.

Gledališka in filmska igralka Majda Potokar je bila skoraj štiri desetletja redna članica ljubljanske Drame. Z mladostnimi dekliškimi in zrelimi karakternimi gledališkimi vlogami se je uveljavila kot ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo je izpričala tudi v filmih; od prvega slovenskega celovečerca Na svoji zemlji leta 1948 prek Samorastnikov in Rdečega klasja do filmov Ne joči, Peter, To so gadi in še nekaterih. Igrala je v številnih televizijskih igrah in nadaljevankah, zaradi kultiviranega in melodioznega govora pa je bila vodilna oblikovalka številnih vlog v radijskih igrah. Majda Potokar je za svoje stvaritve dobila zlati areni na festivalih jugoslovanskega igranega filma v Pulju, Prešernovo nagrado ter Borštnikov prstan. Rodila se je leta 1930 v Ljubljani.

Zveza prijateljev mladine Slovenije je nevladna, prostovoljna, človekoljubna in neprofitna organizacija. Na področju socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja ter zagovorništva združuje 110 članic, ki na lokalni ravni izvajajo dejavnosti v skladu s poslanstvom zveze. Njeno poslanstvo je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. Zato se odzivajo na aktualna družbena vprašanja in prispevajo k oblikovanju pozitivnih vrednot življenja, otrok, mladostnikov in družin. V svoje programe letno vključuje več kot 70 tisoč otrok. Zveza prijateljev mladine Slovenije je bila ustanovljena pred 70 leti (1953).

1. marca leta 1973 je bil ustanovljen vod za posebne naloge slovenske milice, predhodnik sedanje specialne enote slovenske policije.  Ustanovili so ga po klavrnih izkušnjah, ko je v državo vdrla oborožena diverzantsko-teroristična skupina Feniks, ki so jo sestavljali odlično izurjeni hrvaški emigranti. V Bosni so nad skupino poslali pripadnike Teritorialne obrambe, ki niso bili usposobljeni za protiteroristično bojevanje. Potrebo po ustanovitvi takšne enote pa so narekovale tudi mednarodne okoliščine. Leta 1972 so na poletnih olimpijskih igrah v Münchnu pripadniki palestinske teroristične skupine Črni september kot talce zajeli izraelske športnike. Med policijsko akcijo osvoboditve zajetih in razbitja oborožene skupine se je zgodil pokol, v katerem je bilo ubitih enajst športnikov, častnik nemške policije in pet pripadnikov skupine Črni september. *Posnetek Pravi dr. Tomaž Čas, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever. Na podlagi ocene razmer je republiški sekretar za notranje zadeve z odločbo ustanovil specialno enoto Republiškega sekretariata za notranje zadeve. V vodu, sestavljenem iz treh oddelkov, je bilo 41 odlično izurjenih in usposobljenih pripadnikov. Enoto je lahko v primeru nastopa posebnih okoliščin 365 dni na leto – podnevi ali ponoči – aktiviral in ji zaupal operativne naloge le republiški sekretar za notranje zadeve ali njegov pooblaščenec. Iz voda je nastala današnja Specialna enota Generalne policijske uprave Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.