Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cerkveni in posvetni skladatelj
V gledališču, filmu in radijskih igrah
Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Glasbenik in cerkveni skladatelj Gregor Rihar je s svojim delom pripravil cerkveno glasbeno prenovo, ki jo je potem izvedlo cecilijanstvo. Glasbeno nadarjenost je podedoval po očetu, ki je kot samouk izdeloval tudi glasbila, šolal pa se je pri jezuitih. Leta 1829 je postal kaplan in vikar v Ljubljani. Uveljavil se je kot slovit pevovodja in mojster improvizacije, kot poznavalec orgel in svetovalec pri nakupu zvonov. Uglasbil in priredil je dela več pomembnih slovenskih avtorjev tedanje dobe. V tistem obdobju je bilo v slovenskih cerkvah v navadi samo ljudsko večglasno petje, Rihar pa je v cerkveno glasbo uvedel umetno štiriglasje. Čeprav je bil predvsem cerkveni skladatelj, je zlagal tudi posvetne pesmi; objavil je približno 340 cerkvenih skladb in 32 posvetnih. Gregor Rihar se je rodil leta 1796 v Polhovem Gradcu.
Gledališka in filmska igralka Majda Potokar je bila skoraj štiri desetletja redna članica ljubljanske Drame. Z mladostnimi dekliškimi in zrelimi karakternimi gledališkimi vlogami se je uveljavila kot ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo je izpričala tudi v filmih; od prvega slovenskega celovečerca Na svoji zemlji leta 1948 prek Samorastnikov in Rdečega klasja do filmov Ne joči, Peter, To so gadi in še nekaterih. Igrala je v številnih televizijskih igrah in nadaljevankah, zaradi kultiviranega in melodioznega govora pa je bila vodilna oblikovalka številnih vlog v radijskih igrah. Majda Potokar je za svoje stvaritve dobila zlati areni na festivalih jugoslovanskega igranega filma v Pulju, Prešernovo nagrado ter Borštnikov prstan. Rodila se je leta 1930 v Ljubljani.
Zveza prijateljev mladine Slovenije je nevladna, prostovoljna, človekoljubna in neprofitna organizacija. Na področju socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja ter zagovorništva združuje 110 članic, ki na lokalni ravni izvajajo dejavnosti v skladu s poslanstvom zveze. Njeno poslanstvo je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. Zato se odzivajo na aktualna družbena vprašanja in prispevajo k oblikovanju pozitivnih vrednot življenja, otrok, mladostnikov in družin. V svoje programe letno vključuje več kot 70 tisoč otrok. Zveza prijateljev mladine Slovenije je bila ustanovljena pred 70 leti (1953).
1. marca leta 1973 je bil ustanovljen vod za posebne naloge slovenske milice, predhodnik sedanje specialne enote slovenske policije. Ustanovili so ga po klavrnih izkušnjah, ko je v državo vdrla oborožena diverzantsko-teroristična skupina Feniks, ki so jo sestavljali odlično izurjeni hrvaški emigranti. V Bosni so nad skupino poslali pripadnike Teritorialne obrambe, ki niso bili usposobljeni za protiteroristično bojevanje. Potrebo po ustanovitvi takšne enote pa so narekovale tudi mednarodne okoliščine. Leta 1972 so na poletnih olimpijskih igrah v Münchnu pripadniki palestinske teroristične skupine Črni september kot talce zajeli izraelske športnike. Med policijsko akcijo osvoboditve zajetih in razbitja oborožene skupine se je zgodil pokol, v katerem je bilo ubitih enajst športnikov, častnik nemške policije in pet pripadnikov skupine Črni september. *Posnetek Pravi dr. Tomaž Čas, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever. Na podlagi ocene razmer je republiški sekretar za notranje zadeve z odločbo ustanovil specialno enoto Republiškega sekretariata za notranje zadeve. V vodu, sestavljenem iz treh oddelkov, je bilo 41 odlično izurjenih in usposobljenih pripadnikov. Enoto je lahko v primeru nastopa posebnih okoliščin 365 dni na leto – podnevi ali ponoči – aktiviral in ji zaupal operativne naloge le republiški sekretar za notranje zadeve ali njegov pooblaščenec. Iz voda je nastala današnja Specialna enota Generalne policijske uprave Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj
V gledališču, filmu in radijskih igrah
Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Glasbenik in cerkveni skladatelj Gregor Rihar je s svojim delom pripravil cerkveno glasbeno prenovo, ki jo je potem izvedlo cecilijanstvo. Glasbeno nadarjenost je podedoval po očetu, ki je kot samouk izdeloval tudi glasbila, šolal pa se je pri jezuitih. Leta 1829 je postal kaplan in vikar v Ljubljani. Uveljavil se je kot slovit pevovodja in mojster improvizacije, kot poznavalec orgel in svetovalec pri nakupu zvonov. Uglasbil in priredil je dela več pomembnih slovenskih avtorjev tedanje dobe. V tistem obdobju je bilo v slovenskih cerkvah v navadi samo ljudsko večglasno petje, Rihar pa je v cerkveno glasbo uvedel umetno štiriglasje. Čeprav je bil predvsem cerkveni skladatelj, je zlagal tudi posvetne pesmi; objavil je približno 340 cerkvenih skladb in 32 posvetnih. Gregor Rihar se je rodil leta 1796 v Polhovem Gradcu.
Gledališka in filmska igralka Majda Potokar je bila skoraj štiri desetletja redna članica ljubljanske Drame. Z mladostnimi dekliškimi in zrelimi karakternimi gledališkimi vlogami se je uveljavila kot ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo je izpričala tudi v filmih; od prvega slovenskega celovečerca Na svoji zemlji leta 1948 prek Samorastnikov in Rdečega klasja do filmov Ne joči, Peter, To so gadi in še nekaterih. Igrala je v številnih televizijskih igrah in nadaljevankah, zaradi kultiviranega in melodioznega govora pa je bila vodilna oblikovalka številnih vlog v radijskih igrah. Majda Potokar je za svoje stvaritve dobila zlati areni na festivalih jugoslovanskega igranega filma v Pulju, Prešernovo nagrado ter Borštnikov prstan. Rodila se je leta 1930 v Ljubljani.
Zveza prijateljev mladine Slovenije je nevladna, prostovoljna, človekoljubna in neprofitna organizacija. Na področju socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja ter zagovorništva združuje 110 članic, ki na lokalni ravni izvajajo dejavnosti v skladu s poslanstvom zveze. Njeno poslanstvo je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. Zato se odzivajo na aktualna družbena vprašanja in prispevajo k oblikovanju pozitivnih vrednot življenja, otrok, mladostnikov in družin. V svoje programe letno vključuje več kot 70 tisoč otrok. Zveza prijateljev mladine Slovenije je bila ustanovljena pred 70 leti (1953).
1. marca leta 1973 je bil ustanovljen vod za posebne naloge slovenske milice, predhodnik sedanje specialne enote slovenske policije. Ustanovili so ga po klavrnih izkušnjah, ko je v državo vdrla oborožena diverzantsko-teroristična skupina Feniks, ki so jo sestavljali odlično izurjeni hrvaški emigranti. V Bosni so nad skupino poslali pripadnike Teritorialne obrambe, ki niso bili usposobljeni za protiteroristično bojevanje. Potrebo po ustanovitvi takšne enote pa so narekovale tudi mednarodne okoliščine. Leta 1972 so na poletnih olimpijskih igrah v Münchnu pripadniki palestinske teroristične skupine Črni september kot talce zajeli izraelske športnike. Med policijsko akcijo osvoboditve zajetih in razbitja oborožene skupine se je zgodil pokol, v katerem je bilo ubitih enajst športnikov, častnik nemške policije in pet pripadnikov skupine Črni september. *Posnetek Pravi dr. Tomaž Čas, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever. Na podlagi ocene razmer je republiški sekretar za notranje zadeve z odločbo ustanovil specialno enoto Republiškega sekretariata za notranje zadeve. V vodu, sestavljenem iz treh oddelkov, je bilo 41 odlično izurjenih in usposobljenih pripadnikov. Enoto je lahko v primeru nastopa posebnih okoliščin 365 dni na leto – podnevi ali ponoči – aktiviral in ji zaupal operativne naloge le republiški sekretar za notranje zadeve ali njegov pooblaščenec. Iz voda je nastala današnja Specialna enota Generalne policijske uprave Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov