Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cerkveni in posvetni skladatelj
V gledališču, filmu in radijskih igrah
Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Glasbenik in cerkveni skladatelj Gregor Rihar je s svojim delom pripravil cerkveno glasbeno prenovo, ki jo je potem izvedlo cecilijanstvo. Glasbeno nadarjenost je podedoval po očetu, ki je kot samouk izdeloval tudi glasbila, šolal pa se je pri jezuitih. Leta 1829 je postal kaplan in vikar v Ljubljani. Uveljavil se je kot slovit pevovodja in mojster improvizacije, kot poznavalec orgel in svetovalec pri nakupu zvonov. Uglasbil in priredil je dela več pomembnih slovenskih avtorjev tedanje dobe. V tistem obdobju je bilo v slovenskih cerkvah v navadi samo ljudsko večglasno petje, Rihar pa je v cerkveno glasbo uvedel umetno štiriglasje. Čeprav je bil predvsem cerkveni skladatelj, je zlagal tudi posvetne pesmi; objavil je približno 340 cerkvenih skladb in 32 posvetnih. Gregor Rihar se je rodil leta 1796 v Polhovem Gradcu.
Gledališka in filmska igralka Majda Potokar je bila skoraj štiri desetletja redna članica ljubljanske Drame. Z mladostnimi dekliškimi in zrelimi karakternimi gledališkimi vlogami se je uveljavila kot ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo je izpričala tudi v filmih; od prvega slovenskega celovečerca Na svoji zemlji leta 1948 prek Samorastnikov in Rdečega klasja do filmov Ne joči, Peter, To so gadi in še nekaterih. Igrala je v številnih televizijskih igrah in nadaljevankah, zaradi kultiviranega in melodioznega govora pa je bila vodilna oblikovalka številnih vlog v radijskih igrah. Majda Potokar je za svoje stvaritve dobila zlati areni na festivalih jugoslovanskega igranega filma v Pulju, Prešernovo nagrado ter Borštnikov prstan. Rodila se je leta 1930 v Ljubljani.
Zveza prijateljev mladine Slovenije je nevladna, prostovoljna, človekoljubna in neprofitna organizacija. Na področju socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja ter zagovorništva združuje 110 članic, ki na lokalni ravni izvajajo dejavnosti v skladu s poslanstvom zveze. Njeno poslanstvo je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. Zato se odzivajo na aktualna družbena vprašanja in prispevajo k oblikovanju pozitivnih vrednot življenja, otrok, mladostnikov in družin. V svoje programe letno vključuje več kot 70 tisoč otrok. Zveza prijateljev mladine Slovenije je bila ustanovljena pred 70 leti (1953).
1. marca leta 1973 je bil ustanovljen vod za posebne naloge slovenske milice, predhodnik sedanje specialne enote slovenske policije. Ustanovili so ga po klavrnih izkušnjah, ko je v državo vdrla oborožena diverzantsko-teroristična skupina Feniks, ki so jo sestavljali odlično izurjeni hrvaški emigranti. V Bosni so nad skupino poslali pripadnike Teritorialne obrambe, ki niso bili usposobljeni za protiteroristično bojevanje. Potrebo po ustanovitvi takšne enote pa so narekovale tudi mednarodne okoliščine. Leta 1972 so na poletnih olimpijskih igrah v Münchnu pripadniki palestinske teroristične skupine Črni september kot talce zajeli izraelske športnike. Med policijsko akcijo osvoboditve zajetih in razbitja oborožene skupine se je zgodil pokol, v katerem je bilo ubitih enajst športnikov, častnik nemške policije in pet pripadnikov skupine Črni september. *Posnetek Pravi dr. Tomaž Čas, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever. Na podlagi ocene razmer je republiški sekretar za notranje zadeve z odločbo ustanovil specialno enoto Republiškega sekretariata za notranje zadeve. V vodu, sestavljenem iz treh oddelkov, je bilo 41 odlično izurjenih in usposobljenih pripadnikov. Enoto je lahko v primeru nastopa posebnih okoliščin 365 dni na leto – podnevi ali ponoči – aktiviral in ji zaupal operativne naloge le republiški sekretar za notranje zadeve ali njegov pooblaščenec. Iz voda je nastala današnja Specialna enota Generalne policijske uprave Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj
V gledališču, filmu in radijskih igrah
Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Glasbenik in cerkveni skladatelj Gregor Rihar je s svojim delom pripravil cerkveno glasbeno prenovo, ki jo je potem izvedlo cecilijanstvo. Glasbeno nadarjenost je podedoval po očetu, ki je kot samouk izdeloval tudi glasbila, šolal pa se je pri jezuitih. Leta 1829 je postal kaplan in vikar v Ljubljani. Uveljavil se je kot slovit pevovodja in mojster improvizacije, kot poznavalec orgel in svetovalec pri nakupu zvonov. Uglasbil in priredil je dela več pomembnih slovenskih avtorjev tedanje dobe. V tistem obdobju je bilo v slovenskih cerkvah v navadi samo ljudsko večglasno petje, Rihar pa je v cerkveno glasbo uvedel umetno štiriglasje. Čeprav je bil predvsem cerkveni skladatelj, je zlagal tudi posvetne pesmi; objavil je približno 340 cerkvenih skladb in 32 posvetnih. Gregor Rihar se je rodil leta 1796 v Polhovem Gradcu.
Gledališka in filmska igralka Majda Potokar je bila skoraj štiri desetletja redna članica ljubljanske Drame. Z mladostnimi dekliškimi in zrelimi karakternimi gledališkimi vlogami se je uveljavila kot ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo je izpričala tudi v filmih; od prvega slovenskega celovečerca Na svoji zemlji leta 1948 prek Samorastnikov in Rdečega klasja do filmov Ne joči, Peter, To so gadi in še nekaterih. Igrala je v številnih televizijskih igrah in nadaljevankah, zaradi kultiviranega in melodioznega govora pa je bila vodilna oblikovalka številnih vlog v radijskih igrah. Majda Potokar je za svoje stvaritve dobila zlati areni na festivalih jugoslovanskega igranega filma v Pulju, Prešernovo nagrado ter Borštnikov prstan. Rodila se je leta 1930 v Ljubljani.
Zveza prijateljev mladine Slovenije je nevladna, prostovoljna, človekoljubna in neprofitna organizacija. Na področju socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja ter zagovorništva združuje 110 članic, ki na lokalni ravni izvajajo dejavnosti v skladu s poslanstvom zveze. Njeno poslanstvo je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. Zato se odzivajo na aktualna družbena vprašanja in prispevajo k oblikovanju pozitivnih vrednot življenja, otrok, mladostnikov in družin. V svoje programe letno vključuje več kot 70 tisoč otrok. Zveza prijateljev mladine Slovenije je bila ustanovljena pred 70 leti (1953).
1. marca leta 1973 je bil ustanovljen vod za posebne naloge slovenske milice, predhodnik sedanje specialne enote slovenske policije. Ustanovili so ga po klavrnih izkušnjah, ko je v državo vdrla oborožena diverzantsko-teroristična skupina Feniks, ki so jo sestavljali odlično izurjeni hrvaški emigranti. V Bosni so nad skupino poslali pripadnike Teritorialne obrambe, ki niso bili usposobljeni za protiteroristično bojevanje. Potrebo po ustanovitvi takšne enote pa so narekovale tudi mednarodne okoliščine. Leta 1972 so na poletnih olimpijskih igrah v Münchnu pripadniki palestinske teroristične skupine Črni september kot talce zajeli izraelske športnike. Med policijsko akcijo osvoboditve zajetih in razbitja oborožene skupine se je zgodil pokol, v katerem je bilo ubitih enajst športnikov, častnik nemške policije in pet pripadnikov skupine Črni september. *Posnetek Pravi dr. Tomaž Čas, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever. Na podlagi ocene razmer je republiški sekretar za notranje zadeve z odločbo ustanovil specialno enoto Republiškega sekretariata za notranje zadeve. V vodu, sestavljenem iz treh oddelkov, je bilo 41 odlično izurjenih in usposobljenih pripadnikov. Enoto je lahko v primeru nastopa posebnih okoliščin 365 dni na leto – podnevi ali ponoči – aktiviral in ji zaupal operativne naloge le republiški sekretar za notranje zadeve ali njegov pooblaščenec. Iz voda je nastala današnja Specialna enota Generalne policijske uprave Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov