Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oblast s sankcijami zoper kritike
Škofovstvo v znamenju vojne in delitev
Socialni realist in upornik proti nacizmu
V podonavski monarhiji je začel leta 1863 veljati nov tiskovni zakon, ki je ohranil precej členov starega protirevolucijskega represivnega zakona. Med drugim so bile kaznive vse objave, “ki bi se zdele take, da nekoga razžalijo ali osmešijo ali da osramotijo uradni ugled posameznega vladnega organa ali povzročijo za javni mir in red premisleka vredno razburjenje ali da slabijo zaupanje v vlado”. Sankcije za osumljene takih dejanj niso bile le začasne ali stalne prepovedi izhajanja časopisov, ampak tudi zaporne in denarne kazni za vpletene.
Poznejši ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je bil leta 1907 v Celovcu posvečen v duhovnika. Leta 1919 se je odzval vabilu novoustanovljene teološke fakultete v Ljubljani in postal predavatelj kanonskega prava. Desetletje pozneje ga je papež Pij XI. na prošnjo tedanjega ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča imenoval za škofa koadjutorja, leta 1930 je po Jegličevi odpovedi škofiji postal ljubljanski škof. Okrepil je pastoralno dejavnost, ki jo je leta 1940 strnil na škofijski sinodi v Ljubljani. Pridružil se je papeški obsodbi komunizma in nacizma ter izrazil lojalnost do italijanskih okupacijskih oblasti v upanju da bodo spoštovale obljubljeno avtonomijo Slovencev. Zaradi svoje protikomunistične usmerjenosti se je maja 1945 umaknil na Koroško in pozneje prek Švice odpotoval v Združene države Amerike. Na sodnem procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je bil v odsotnosti obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na 18 let strogega zapora, izgubo državljanskih pravic za deset let in zaplembo celotnega premoženja. Državno tožilstvo Slovenije je leta 1995 sprožilo zahtevo za obnovo procesa. Vrhovno sodišče je leta 2007 sodbo Vojaškega sodišča razveljavilo in jo Okrožnemu sodišču v Ljubljani vrnilo v ponovno sojenje, to pa je leta 2009 kazenski postopek proti škofu Rožmanu ustavilo. Umrl je v Clevelandu, leta 2013 so njegove posmrtne ostane prenesli v ljubljansko stolnico. Nekdanji ljubljanski škof Gregorij Rožman se je rodil pred 140 leti (1883) v vasi Dolinčiče na današnjem avstrijskem Koroškem.
Pisatelj in publicist Jože Kerenčič je leta 1937 diplomiral iz filozofije in pedagogike na ljubljanski filozofski fakulteti. Tam je bil med drugim osrednja osebnost in predsednik levičarskega Akademskega agrarnega kluba “Njiva”. Posvečal se je zlasti vprašanju slovenske vasi in o tem napisal tudi sociološki študiji. Zaradi nedogmatskega pogleda na kmečka vprašanja so ga izključili iz Komunistične partije, vendar to njegovega revolucionarnega delovanja ni pretrgalo. Leta 1941 je v Slovenskih goricah organiziral narodnoosvobodilno odporniško gibanje. Po izdaji so ga Nemci zaradi ilegalnega dela v partiji in OF zaprli ter ga decembra 1941 skupaj z mlajšim bratom Slavkom ustrelili v skupini talcev v Mariboru. Pisateljski dar Jožeta Kerenčiča, tudi enega najopaznejših predstavnikov socialnega realizma v slovenski literaturi, izpričujeta novela “Mati išče mojstra” in med okupacijo uničeni roman “Krmljanec”. Pisatelj, publicist in narodni heroj Jože Kerenčič se je rodil pred 110 leti (1913) v Jastrebcih pri Kogu.
Sociolog in politik Jože Pučnik se je z represijo povojnega režima prvič srečal kot dijak mariborske klasične gimnazije. Pozneje je v Ljubljani študiral filozofijo in primerjalno književnost, spomladi 1958 diplomiral in jeseni istega leta zaradi člankov, objavljenih v Reviji 57, postal politični zapornik. Obsojen je bil na devet let, po petih letih so ga pogojno izpustili in ga po dobrih sedmih mesecih zaradi članka v reviji Perspektive znova zaprli. Po izpustitvi je odšel v Nemčijo, ker pa mu ljubljanska univerza ni hotela izdati potrdila o diplomi, se je tam sprva preživljal kot nekvalificiran delavec, v Hamburgu še enkrat doštudiral in dobil zaposlitev na eni izmed nemških univerz. Nekaj let, ko ni smel čez mejo, se je z domačimi dobival v Celovcu, potem se je v Slovenijo redno vračal in se po upokojitvi konec leta 1989 dokončno vrnil. Sredi osemdesetih je začel objavljati v Novi reviji. V njeni 57. številki s podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je zahteval suverenost Slovenije in ustanavljanje političnih strank. Doktorja Jožeta Pučnika – rodil se je leta 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici –, sta odlikovali doslednost in pripravljenost, da za demokratične ideje žrtvuje tudi svojo osebno svobodo.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Oblast s sankcijami zoper kritike
Škofovstvo v znamenju vojne in delitev
Socialni realist in upornik proti nacizmu
V podonavski monarhiji je začel leta 1863 veljati nov tiskovni zakon, ki je ohranil precej členov starega protirevolucijskega represivnega zakona. Med drugim so bile kaznive vse objave, “ki bi se zdele take, da nekoga razžalijo ali osmešijo ali da osramotijo uradni ugled posameznega vladnega organa ali povzročijo za javni mir in red premisleka vredno razburjenje ali da slabijo zaupanje v vlado”. Sankcije za osumljene takih dejanj niso bile le začasne ali stalne prepovedi izhajanja časopisov, ampak tudi zaporne in denarne kazni za vpletene.
Poznejši ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je bil leta 1907 v Celovcu posvečen v duhovnika. Leta 1919 se je odzval vabilu novoustanovljene teološke fakultete v Ljubljani in postal predavatelj kanonskega prava. Desetletje pozneje ga je papež Pij XI. na prošnjo tedanjega ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča imenoval za škofa koadjutorja, leta 1930 je po Jegličevi odpovedi škofiji postal ljubljanski škof. Okrepil je pastoralno dejavnost, ki jo je leta 1940 strnil na škofijski sinodi v Ljubljani. Pridružil se je papeški obsodbi komunizma in nacizma ter izrazil lojalnost do italijanskih okupacijskih oblasti v upanju da bodo spoštovale obljubljeno avtonomijo Slovencev. Zaradi svoje protikomunistične usmerjenosti se je maja 1945 umaknil na Koroško in pozneje prek Švice odpotoval v Združene države Amerike. Na sodnem procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je bil v odsotnosti obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na 18 let strogega zapora, izgubo državljanskih pravic za deset let in zaplembo celotnega premoženja. Državno tožilstvo Slovenije je leta 1995 sprožilo zahtevo za obnovo procesa. Vrhovno sodišče je leta 2007 sodbo Vojaškega sodišča razveljavilo in jo Okrožnemu sodišču v Ljubljani vrnilo v ponovno sojenje, to pa je leta 2009 kazenski postopek proti škofu Rožmanu ustavilo. Umrl je v Clevelandu, leta 2013 so njegove posmrtne ostane prenesli v ljubljansko stolnico. Nekdanji ljubljanski škof Gregorij Rožman se je rodil pred 140 leti (1883) v vasi Dolinčiče na današnjem avstrijskem Koroškem.
Pisatelj in publicist Jože Kerenčič je leta 1937 diplomiral iz filozofije in pedagogike na ljubljanski filozofski fakulteti. Tam je bil med drugim osrednja osebnost in predsednik levičarskega Akademskega agrarnega kluba “Njiva”. Posvečal se je zlasti vprašanju slovenske vasi in o tem napisal tudi sociološki študiji. Zaradi nedogmatskega pogleda na kmečka vprašanja so ga izključili iz Komunistične partije, vendar to njegovega revolucionarnega delovanja ni pretrgalo. Leta 1941 je v Slovenskih goricah organiziral narodnoosvobodilno odporniško gibanje. Po izdaji so ga Nemci zaradi ilegalnega dela v partiji in OF zaprli ter ga decembra 1941 skupaj z mlajšim bratom Slavkom ustrelili v skupini talcev v Mariboru. Pisateljski dar Jožeta Kerenčiča, tudi enega najopaznejših predstavnikov socialnega realizma v slovenski literaturi, izpričujeta novela “Mati išče mojstra” in med okupacijo uničeni roman “Krmljanec”. Pisatelj, publicist in narodni heroj Jože Kerenčič se je rodil pred 110 leti (1913) v Jastrebcih pri Kogu.
Sociolog in politik Jože Pučnik se je z represijo povojnega režima prvič srečal kot dijak mariborske klasične gimnazije. Pozneje je v Ljubljani študiral filozofijo in primerjalno književnost, spomladi 1958 diplomiral in jeseni istega leta zaradi člankov, objavljenih v Reviji 57, postal politični zapornik. Obsojen je bil na devet let, po petih letih so ga pogojno izpustili in ga po dobrih sedmih mesecih zaradi članka v reviji Perspektive znova zaprli. Po izpustitvi je odšel v Nemčijo, ker pa mu ljubljanska univerza ni hotela izdati potrdila o diplomi, se je tam sprva preživljal kot nekvalificiran delavec, v Hamburgu še enkrat doštudiral in dobil zaposlitev na eni izmed nemških univerz. Nekaj let, ko ni smel čez mejo, se je z domačimi dobival v Celovcu, potem se je v Slovenijo redno vračal in se po upokojitvi konec leta 1989 dokončno vrnil. Sredi osemdesetih je začel objavljati v Novi reviji. V njeni 57. številki s podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je zahteval suverenost Slovenije in ustanavljanje političnih strank. Doktorja Jožeta Pučnika – rodil se je leta 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici –, sta odlikovali doslednost in pripravljenost, da za demokratične ideje žrtvuje tudi svojo osebno svobodo.
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov