Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Fizik Jožef Štefan, ki je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko, velja za edinega znanstvenika slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v nasprotnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon. Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike. Objavil je več kot osemdeset razprav; večina jih je izšla v poročilih dunajske akademije. Segale so na področja mehanike, hidromehanike, akustike, v kateri je določal hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih, optike ter elektrike in magnetizma. Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete, rektor dunajske univerze, redni član in podpredsednik avstrijske akademije znanosti, fizikalni inštitut dunajske univerze pa je po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Fizik Jožef Štefan, ki velja za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti, se je rodil leta 1835 v Svetem Petru pri Celovcu.

Političarka, publicistka in novinarka Alojzija Štebi je po končanem učiteljišču službovala v različnih šolah na Koroškem in Gorenjskem ter do leta 1940 delovala v uradih za socialno politiko v Ljubljani in Beogradu. Kot članica Jugoslovanske socialdemokratske stranke je nastopala na javnih shodih in predavala. Zavzemala se je za spremembo podrejenega položaja žensk v družbi. Delovala je tudi v Feministični aliansi in leta 1918 napisala knjigo »Demokratizem in ženstvo«. Alojzija Štebi se je rodila pred 140-imi leti (1883) v Ljubljani.

Teolog, biblicist in prevajalec France Rozman je leta 1962 doktoriral na teološki fakulteti v Ljubljani in pet let pozneje dosegel licenciat iz študija Svetega pisma na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu. Najprej je pastoralno deloval v Kranju in Naklem, nato pa predaval svetopisemske vede na ljubljanski teološki fakulteti. Preučeval je zgodovinsko verodostojnost evangelijev ter zgodovino prevajanja Svetega pisma med Slovenci. Med drugim je sodeloval pri pripravi slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma stare in nove zaveze leta 1996 ter napisal enajst monografij in pet univerzitetnih učbenikov. *Posnetek  Za svoje delo je prejel papeško odlikovanje prelat, na ljubljanski univerzi pa je dobil naziv zaslužnega profesorja. France Rozman se je rodil leta 1931 v Spodnjih Dupljah na Gorenjskem.

Začetek delovanja letalske policijske enote sega v leto 1967, ko je takratna slovenska milica dobila v uporabo prvi helikopter z oznako Bell 47. Še isto leto je bila usposobljena prva ekipa za reševanje v gorah, naslednje leto pa je policijski helikopter prvič sodeloval v reševalni akciji.  24. marca 1968 je enota prvič uspešno posredovala pod Mojstrovko, ko je snežni plaz zasul turne smučarje. Ta dogodek pomeni začetek razvoja helikopterskega gorskega reševanja v Sloveniji. Helikopter Bell 47  je opravljal naloge do leta 1984, ko je bil prizemljen in je danes na ogled v Planinskem muzeju v Mojstrani.