Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Usmeritev v čisto umetniško grafiko
Prvi predavatelj računalništva pri nas
»Lovec na homokumulate«
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1888 se je v Virštajnu v današnji občini Podčetrtek rodil gradbeni inženir Drago Leskovšek. Diplomiral je na praški gradbeni fakulteti in se leta 1920 kot projektant zaposlil pri Jugoslovanskih državnih železnicah. Projektiral in obnovil je železniško postajo v Zidanem mostu ter drugi tir proge in železniške postaje do Zaprešiča na Hrvaškem. Leta 1946 je bil imenovan za rednega profesorja načrtovanja železniških prog in postaj na gradbenem oddelku ljubljanske tehniške fakultete. Pozneje je bil tam večkrat dekan. Zavzemal se je za rešitev ljubljanskega železniškega vozlišča s poglobitvijo proge. O tem je leta 1939 napisal tudi knjigo z naslovom: Ljubljansko železniško vprašanje.
Grafik, risar in ilustrator Gabrijel Justin se je pri svojem delu opiral na tradicijo starih lesorezov in gojil linearno, historično občuteno, tehnično kultivirano, vendar šablonsko dekorativno risbo. Kot ilustrator lesorezec je delal za dnevnik Jutro in za revijo “Domovina”, po drugi svetovni vojni pa za časopis Slovenski poročevalec in revijo Tovariš. Sodi v generacijo umetnikov po prvi svetovni vojni, ki je svojo likovno nadarjenost usmerila v čisto umetniško grafiko in se v njej specializirala na dunajskem grafičnem učnem in poskusnem zavodu, kakor se je imenovala tamkajšnja grafična akademija. Gabrijel Elo Justin se je rodil pred 120 leti (1903) v Ljubljani.
Elektrotehnik Slavko Hodžar je bil na začetku druge svetovne vojne izseljen v Srbijo, kjer je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Leta 1951 je diplomiral na ljubljanski tehniški visoki šoli in pozneje tudi doktoriral. Po enoletnem raziskovalnem delu v Združenih državah Amerike je leta 1967 začel prvi v Sloveniji predavati računalništvo in nekaj let pozneje postal prvi predstojnik oddelka za računalništvo in informatiko na fakulteti za elektrotehniko. V letih od 1978 do 1981 je bil rektor ljubljanske Univerze in v tem obdobju se je univerza razširila z desetih na dvajset članic: dotedanjim so se pridružile tri akademije, ena visoka in šest višjih šol. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Slavko Hodžar si je prizadeval tudi za uveljavljanje slovenskega jezika v stroki in tako sodeloval pri nastajanju “Slovenskega elektrotehniškega slovarja”, napisal pa je tudi več učbenikov. Kot prorektor ljubljanske univerze je leta 1978 ob jubileju nagovoril pevke in pevce Akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec *Posnetek Elektrotehnik dr. Slavko Hodžar se je rodil pred 100 leti (1923) v Celju.
Literarni zgodovinar, esejist, pesnik, pisatelj, publicist in urednik Marijan Kramberger je po klasični gimnaziji v rojstnem Mariboru v Ljubljani diplomiral iz svetovne književnosti, slovenščine in nemščine. Pozneje je postal urednik in lektor pri Založbi Obzorja. Začetki njegovega literarnega ustvarjanja segajo v gimnazijski čas, ko je bil tudi urednik prvega letnika gimnazijskega lista Mlada misel, v katerem je aprila 1955 objavil svojo prvo črtico Pismo. Leta 1973 je skupaj z Andrejem Brvarjem, Francetom Forstneričem, Dragom Jančarjem in Tonetom Partljičem nastopil kot »peterica«. Tedaj so izdali tudi zbornik »Skupaj,« s katerim so želeli na manifestativen način pokazati, »da se da dobro in sodobno literarno ustvarjati tudi zunaj državnega središča«. Njegovo ključno delo je »Lovec na homokumulate«, ki je nastajalo skoraj dve desetletji. Marijan Kramberger se je rodil leta 1938 v Mariboru.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Usmeritev v čisto umetniško grafiko
Prvi predavatelj računalništva pri nas
»Lovec na homokumulate«
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1888 se je v Virštajnu v današnji občini Podčetrtek rodil gradbeni inženir Drago Leskovšek. Diplomiral je na praški gradbeni fakulteti in se leta 1920 kot projektant zaposlil pri Jugoslovanskih državnih železnicah. Projektiral in obnovil je železniško postajo v Zidanem mostu ter drugi tir proge in železniške postaje do Zaprešiča na Hrvaškem. Leta 1946 je bil imenovan za rednega profesorja načrtovanja železniških prog in postaj na gradbenem oddelku ljubljanske tehniške fakultete. Pozneje je bil tam večkrat dekan. Zavzemal se je za rešitev ljubljanskega železniškega vozlišča s poglobitvijo proge. O tem je leta 1939 napisal tudi knjigo z naslovom: Ljubljansko železniško vprašanje.
Grafik, risar in ilustrator Gabrijel Justin se je pri svojem delu opiral na tradicijo starih lesorezov in gojil linearno, historično občuteno, tehnično kultivirano, vendar šablonsko dekorativno risbo. Kot ilustrator lesorezec je delal za dnevnik Jutro in za revijo “Domovina”, po drugi svetovni vojni pa za časopis Slovenski poročevalec in revijo Tovariš. Sodi v generacijo umetnikov po prvi svetovni vojni, ki je svojo likovno nadarjenost usmerila v čisto umetniško grafiko in se v njej specializirala na dunajskem grafičnem učnem in poskusnem zavodu, kakor se je imenovala tamkajšnja grafična akademija. Gabrijel Elo Justin se je rodil pred 120 leti (1903) v Ljubljani.
Elektrotehnik Slavko Hodžar je bil na začetku druge svetovne vojne izseljen v Srbijo, kjer je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Leta 1951 je diplomiral na ljubljanski tehniški visoki šoli in pozneje tudi doktoriral. Po enoletnem raziskovalnem delu v Združenih državah Amerike je leta 1967 začel prvi v Sloveniji predavati računalništvo in nekaj let pozneje postal prvi predstojnik oddelka za računalništvo in informatiko na fakulteti za elektrotehniko. V letih od 1978 do 1981 je bil rektor ljubljanske Univerze in v tem obdobju se je univerza razširila z desetih na dvajset članic: dotedanjim so se pridružile tri akademije, ena visoka in šest višjih šol. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Slavko Hodžar si je prizadeval tudi za uveljavljanje slovenskega jezika v stroki in tako sodeloval pri nastajanju “Slovenskega elektrotehniškega slovarja”, napisal pa je tudi več učbenikov. Kot prorektor ljubljanske univerze je leta 1978 ob jubileju nagovoril pevke in pevce Akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec *Posnetek Elektrotehnik dr. Slavko Hodžar se je rodil pred 100 leti (1923) v Celju.
Literarni zgodovinar, esejist, pesnik, pisatelj, publicist in urednik Marijan Kramberger je po klasični gimnaziji v rojstnem Mariboru v Ljubljani diplomiral iz svetovne književnosti, slovenščine in nemščine. Pozneje je postal urednik in lektor pri Založbi Obzorja. Začetki njegovega literarnega ustvarjanja segajo v gimnazijski čas, ko je bil tudi urednik prvega letnika gimnazijskega lista Mlada misel, v katerem je aprila 1955 objavil svojo prvo črtico Pismo. Leta 1973 je skupaj z Andrejem Brvarjem, Francetom Forstneričem, Dragom Jančarjem in Tonetom Partljičem nastopil kot »peterica«. Tedaj so izdali tudi zbornik »Skupaj,« s katerim so želeli na manifestativen način pokazati, »da se da dobro in sodobno literarno ustvarjati tudi zunaj državnega središča«. Njegovo ključno delo je »Lovec na homokumulate«, ki je nastajalo skoraj dve desetletji. Marijan Kramberger se je rodil leta 1938 v Mariboru.
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov