Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1888 se je v Virštajnu v današnji občini Podčetrtek rodil gradbeni inženir Drago Leskovšek. Diplomiral je na praški gradbeni fakulteti in se leta 1920 kot projektant zaposlil pri Jugoslovanskih državnih železnicah. Projektiral in obnovil je železniško postajo v Zidanem mostu ter drugi tir proge in železniške postaje do Zaprešiča na Hrvaškem. Leta 1946 je bil imenovan za rednega profesorja načrtovanja železniških prog in postaj na gradbenem oddelku ljubljanske tehniške fakultete. Pozneje je bil tam večkrat dekan. Zavzemal se je za  rešitev ljubljanskega železniškega vozlišča s poglobitvijo proge. O tem je leta 1939 napisal tudi knjigo z naslovom: Ljubljansko železniško vprašanje.

Grafik, risar in ilustrator Gabrijel Justin se je pri svojem delu opiral na tradicijo starih lesorezov in gojil linearno, historično občuteno, tehnično kultivirano, vendar šablonsko dekorativno risbo. Kot ilustrator lesorezec je delal za dnevnik Jutro in za revijo “Domovina”, po drugi svetovni vojni pa za časopis Slovenski poročevalec in revijo Tovariš. Sodi v generacijo umetnikov po prvi svetovni vojni, ki je svojo likovno nadarjenost usmerila v čisto umetniško grafiko in se v njej specializirala na dunajskem grafičnem učnem in poskusnem zavodu, kakor se je imenovala tamkajšnja grafična akademija. Gabrijel Elo Justin se je rodil pred 120 leti (1903) v Ljubljani.

Elektrotehnik Slavko Hodžar je bil na začetku druge svetovne vojne izseljen v Srbijo, kjer je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Leta 1951 je diplomiral na ljubljanski tehniški visoki šoli in pozneje tudi doktoriral. Po enoletnem raziskovalnem delu v Združenih državah Amerike je leta 1967 začel prvi v Sloveniji predavati računalništvo in nekaj let pozneje postal prvi predstojnik oddelka za računalništvo in informatiko na fakulteti za elektrotehniko. V letih od 1978 do 1981 je bil rektor ljubljanske Univerze in v tem obdobju se je univerza razširila z desetih na dvajset članic: dotedanjim so se pridružile tri akademije, ena visoka in šest višjih šol. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Slavko Hodžar si je prizadeval tudi za uveljavljanje slovenskega jezika v stroki in tako sodeloval pri nastajanju “Slovenskega elektrotehniškega slovarja”, napisal pa je tudi več učbenikov. Kot prorektor ljubljanske univerze je leta 1978 ob jubileju nagovoril pevke in pevce Akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec *Posnetek Elektrotehnik dr. Slavko Hodžar se je rodil pred 100 leti (1923) v Celju.

Literarni zgodovinar, esejist, pesnik, pisatelj, publicist in urednik Marijan Kramberger je po klasični gimnaziji v rojstnem Mariboru v Ljubljani diplomiral iz svetovne književnosti, slovenščine in nemščine. Pozneje je postal urednik in lektor pri Založbi Obzorja. Začetki njegovega literarnega ustvarjanja segajo v gimnazijski čas, ko je bil tudi urednik prvega letnika gimnazijskega lista Mlada misel, v katerem je aprila 1955 objavil svojo prvo  črtico Pismo. Leta 1973 je skupaj z Andrejem Brvarjem, Francetom Forstneričem, Dragom Jančarjem in Tonetom Partljičem nastopil kot »peterica«. Tedaj so izdali tudi zbornik »Skupaj,« s katerim so želeli na manifestativen način pokazati, »da se da dobro in sodobno literarno ustvarjati tudi zunaj državnega središča«. Njegovo ključno delo je »Lovec na homokumulate«, ki je nastajalo skoraj dve desetletji. Marijan Kramberger se je rodil leta 1938 v Mariboru.