Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku
Jutro cvetne nedelje prineslo vojno
Epidemija črnih koz
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in politik Črtomir Nagode je doktoriral v Parizu in po vrnitvi v domovino začel delovati na političnem področju. Sprva je bil pripadnik Orjune, organizacije jugoslovanskih nacionalistov, ki se je zavzemala za unitarno Jugoslavijo, tik pred drugo svetovno vojno pa je postal tajnik akcijskega odbora Društva prijateljev Sovjetske zveze. Po okupaciji je vodil “Staro pravdo”, skupino, ki je vstopila v Osvobodilno fronto. Po vojni so se njeni pripadniki znova zbirali pri Nagodetu in si prizadevali za organiziranje zakonite opozicije. Konec maja leta 1947 so ga aretiral, obtožili organiziranega vohunstva in ga na znanem Nagodetovem procesu obsodili na smrt z ustrelitvijo. Isti dan, ko je bil ustreljen – 27. avgusta 1947, je, ko so jo obvestili o usmrtitvi, storila samomor Črtomirjeva mama Silva Nagode. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je leta 1991 sodbo zoper Nagodeta in trinajst soobsojenih razveljavilo z ugotovitvijo, da se je opirala na lažne obtožbe in da je šlo za krivičen proces proti namišljenim zahodnim vohunom. Geograf in politik Črtomir Nagode se je rodil pred 120 leti (1903) v Metliki.
Leta 1919 je na Ptuju začel izhajati prvi slovenski časopis v novi Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ptujski list. Urejal ga je tedanji ptujski gimnazijski profesor, klasični filolog in prevajalec Anton Sovre, ki je vse do leta 1926 poučeval na ptujski gimnaziji, pozneje pa zaslovel kot največji slovenski prevajalec grških antičnih del, po katerem je danes poimenovana Sovretova nagrada – najvišje priznanje za književne prevajalce.
Nemčija in Italija sta zgodaj zjutraj na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, brez vojne napovedi napadli Jugoslavijo. Dva dni so se bojevali predvsem ob meji, razen v Prekmurju, ki ga je nemška vojska zasedla takoj. Madžarska se je v vojno vključila šele pozneje, ko je jugoslovanska vojska že razpadla. Napad je bil posledica odpora proti podpisu trojnega pakta, zato so najvišji nacistični voditelji sprejeli odločitev, da bodo Jugoslavijo popolnoma uničili. Pri tem so v svoj načrt za napad vključili tudi Italijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, v zameno za pomoč pa so obljubili dele jugoslovanskega ozemlja. Nemško letalstvo je silovito bombardiralo Beograd – v več zaporednih napadih je bilo ubitih več kot 20.000 ljudi. *Posnetek Se trenutka, ko je izvedel, da se je začela vojna spominja književnik Zorko Simčič. Prvi dan vojne je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za Slovenijo, politično predstavništvo Slovencev med aprilsko vojno. Na pobudo bana Natlačena ga je sestavljalo pet predstavnikov Slovenske ljudske stranke in po en predstavnik Jugoslovanske narodne stranke, Narodne radikalne stranke, Socialistične stranke in Samostojne demokratske stranke. V njem pa ni bilo zastopnika Komunistične stranke, čeprav je ponujala sodelovanje; odklonili so jo, češ da ni legalna stranka. Narodni svet se je najprej trudil ohraniti čim več gospodarskih objektov, v zaledju pa je pozival na mir in red. Pozneje se je razglasil za slovenskega suverena, se poskušal pogajati z Nemci in nato z Italijani, vendar zaman. Zadnjič se je sešel 17. aprila, naslednji dan pa je moral oblast izročiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.
Spomladi 1972 je nekdanja Jugoslavija doživela epidemijo črnih koz. Bolezen se je začela širiti na Kosovu; tja jo je zanesel romar, ki se je vrnil iz Meke in Medine. 6. aprila tistega leta je zvezna vlada odredila, da je treba v štirinajstih dneh cepiti približno osemnajst milijonov ljudi, skoraj celotno prebivalstvo države. Zdravstveni delavci so zato imeli povsod veliko dela: najprej so cepili drug drugega, potem miličnike, vojake, voznike, turistične delavce in druge. Resnost razmer opisuje vzpostavitev pravega »mejnega prehoda« pri Otočcu, na katerem so pripadniki milice pregledali vsakogar, ki je z juga pripotoval v Slovenijo. Potniki so morali pokazati brazgotinico na rami, uradno potrdilo ali mednarodno rumeno karto. Na Dolenjskem in v Beli krajini je bilo tako vsak dan na terenu približno 42 zdravstvenih ekip. Oblasti so izdale uredbo o prepovedi preseljevanja delavcev, javnih zborovanj in prireditev ter omejitev službenih potovanj. Zaradi pravočasnih in učinkovitih ukrepov v Sloveniji leta 1972 nihče ni obolel za črnimi kozami.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku
Jutro cvetne nedelje prineslo vojno
Epidemija črnih koz
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in politik Črtomir Nagode je doktoriral v Parizu in po vrnitvi v domovino začel delovati na političnem področju. Sprva je bil pripadnik Orjune, organizacije jugoslovanskih nacionalistov, ki se je zavzemala za unitarno Jugoslavijo, tik pred drugo svetovno vojno pa je postal tajnik akcijskega odbora Društva prijateljev Sovjetske zveze. Po okupaciji je vodil “Staro pravdo”, skupino, ki je vstopila v Osvobodilno fronto. Po vojni so se njeni pripadniki znova zbirali pri Nagodetu in si prizadevali za organiziranje zakonite opozicije. Konec maja leta 1947 so ga aretiral, obtožili organiziranega vohunstva in ga na znanem Nagodetovem procesu obsodili na smrt z ustrelitvijo. Isti dan, ko je bil ustreljen – 27. avgusta 1947, je, ko so jo obvestili o usmrtitvi, storila samomor Črtomirjeva mama Silva Nagode. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je leta 1991 sodbo zoper Nagodeta in trinajst soobsojenih razveljavilo z ugotovitvijo, da se je opirala na lažne obtožbe in da je šlo za krivičen proces proti namišljenim zahodnim vohunom. Geograf in politik Črtomir Nagode se je rodil pred 120 leti (1903) v Metliki.
Leta 1919 je na Ptuju začel izhajati prvi slovenski časopis v novi Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ptujski list. Urejal ga je tedanji ptujski gimnazijski profesor, klasični filolog in prevajalec Anton Sovre, ki je vse do leta 1926 poučeval na ptujski gimnaziji, pozneje pa zaslovel kot največji slovenski prevajalec grških antičnih del, po katerem je danes poimenovana Sovretova nagrada – najvišje priznanje za književne prevajalce.
Nemčija in Italija sta zgodaj zjutraj na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, brez vojne napovedi napadli Jugoslavijo. Dva dni so se bojevali predvsem ob meji, razen v Prekmurju, ki ga je nemška vojska zasedla takoj. Madžarska se je v vojno vključila šele pozneje, ko je jugoslovanska vojska že razpadla. Napad je bil posledica odpora proti podpisu trojnega pakta, zato so najvišji nacistični voditelji sprejeli odločitev, da bodo Jugoslavijo popolnoma uničili. Pri tem so v svoj načrt za napad vključili tudi Italijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, v zameno za pomoč pa so obljubili dele jugoslovanskega ozemlja. Nemško letalstvo je silovito bombardiralo Beograd – v več zaporednih napadih je bilo ubitih več kot 20.000 ljudi. *Posnetek Se trenutka, ko je izvedel, da se je začela vojna spominja književnik Zorko Simčič. Prvi dan vojne je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za Slovenijo, politično predstavništvo Slovencev med aprilsko vojno. Na pobudo bana Natlačena ga je sestavljalo pet predstavnikov Slovenske ljudske stranke in po en predstavnik Jugoslovanske narodne stranke, Narodne radikalne stranke, Socialistične stranke in Samostojne demokratske stranke. V njem pa ni bilo zastopnika Komunistične stranke, čeprav je ponujala sodelovanje; odklonili so jo, češ da ni legalna stranka. Narodni svet se je najprej trudil ohraniti čim več gospodarskih objektov, v zaledju pa je pozival na mir in red. Pozneje se je razglasil za slovenskega suverena, se poskušal pogajati z Nemci in nato z Italijani, vendar zaman. Zadnjič se je sešel 17. aprila, naslednji dan pa je moral oblast izročiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.
Spomladi 1972 je nekdanja Jugoslavija doživela epidemijo črnih koz. Bolezen se je začela širiti na Kosovu; tja jo je zanesel romar, ki se je vrnil iz Meke in Medine. 6. aprila tistega leta je zvezna vlada odredila, da je treba v štirinajstih dneh cepiti približno osemnajst milijonov ljudi, skoraj celotno prebivalstvo države. Zdravstveni delavci so zato imeli povsod veliko dela: najprej so cepili drug drugega, potem miličnike, vojake, voznike, turistične delavce in druge. Resnost razmer opisuje vzpostavitev pravega »mejnega prehoda« pri Otočcu, na katerem so pripadniki milice pregledali vsakogar, ki je z juga pripotoval v Slovenijo. Potniki so morali pokazati brazgotinico na rami, uradno potrdilo ali mednarodno rumeno karto. Na Dolenjskem in v Beli krajini je bilo tako vsak dan na terenu približno 42 zdravstvenih ekip. Oblasti so izdale uredbo o prepovedi preseljevanja delavcev, javnih zborovanj in prireditev ter omejitev službenih potovanj. Zaradi pravočasnih in učinkovitih ukrepov v Sloveniji leta 1972 nihče ni obolel za črnimi kozami.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov