Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku
Jutro cvetne nedelje prineslo vojno
Epidemija črnih koz
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in politik Črtomir Nagode je doktoriral v Parizu in po vrnitvi v domovino začel delovati na političnem področju. Sprva je bil pripadnik Orjune, organizacije jugoslovanskih nacionalistov, ki se je zavzemala za unitarno Jugoslavijo, tik pred drugo svetovno vojno pa je postal tajnik akcijskega odbora Društva prijateljev Sovjetske zveze. Po okupaciji je vodil “Staro pravdo”, skupino, ki je vstopila v Osvobodilno fronto. Po vojni so se njeni pripadniki znova zbirali pri Nagodetu in si prizadevali za organiziranje zakonite opozicije. Konec maja leta 1947 so ga aretiral, obtožili organiziranega vohunstva in ga na znanem Nagodetovem procesu obsodili na smrt z ustrelitvijo. Isti dan, ko je bil ustreljen – 27. avgusta 1947, je, ko so jo obvestili o usmrtitvi, storila samomor Črtomirjeva mama Silva Nagode. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je leta 1991 sodbo zoper Nagodeta in trinajst soobsojenih razveljavilo z ugotovitvijo, da se je opirala na lažne obtožbe in da je šlo za krivičen proces proti namišljenim zahodnim vohunom. Geograf in politik Črtomir Nagode se je rodil pred 120 leti (1903) v Metliki.
Leta 1919 je na Ptuju začel izhajati prvi slovenski časopis v novi Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ptujski list. Urejal ga je tedanji ptujski gimnazijski profesor, klasični filolog in prevajalec Anton Sovre, ki je vse do leta 1926 poučeval na ptujski gimnaziji, pozneje pa zaslovel kot največji slovenski prevajalec grških antičnih del, po katerem je danes poimenovana Sovretova nagrada – najvišje priznanje za književne prevajalce.
Nemčija in Italija sta zgodaj zjutraj na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, brez vojne napovedi napadli Jugoslavijo. Dva dni so se bojevali predvsem ob meji, razen v Prekmurju, ki ga je nemška vojska zasedla takoj. Madžarska se je v vojno vključila šele pozneje, ko je jugoslovanska vojska že razpadla. Napad je bil posledica odpora proti podpisu trojnega pakta, zato so najvišji nacistični voditelji sprejeli odločitev, da bodo Jugoslavijo popolnoma uničili. Pri tem so v svoj načrt za napad vključili tudi Italijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, v zameno za pomoč pa so obljubili dele jugoslovanskega ozemlja. Nemško letalstvo je silovito bombardiralo Beograd – v več zaporednih napadih je bilo ubitih več kot 20.000 ljudi. *Posnetek Se trenutka, ko je izvedel, da se je začela vojna spominja književnik Zorko Simčič. Prvi dan vojne je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za Slovenijo, politično predstavništvo Slovencev med aprilsko vojno. Na pobudo bana Natlačena ga je sestavljalo pet predstavnikov Slovenske ljudske stranke in po en predstavnik Jugoslovanske narodne stranke, Narodne radikalne stranke, Socialistične stranke in Samostojne demokratske stranke. V njem pa ni bilo zastopnika Komunistične stranke, čeprav je ponujala sodelovanje; odklonili so jo, češ da ni legalna stranka. Narodni svet se je najprej trudil ohraniti čim več gospodarskih objektov, v zaledju pa je pozival na mir in red. Pozneje se je razglasil za slovenskega suverena, se poskušal pogajati z Nemci in nato z Italijani, vendar zaman. Zadnjič se je sešel 17. aprila, naslednji dan pa je moral oblast izročiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.
Spomladi 1972 je nekdanja Jugoslavija doživela epidemijo črnih koz. Bolezen se je začela širiti na Kosovu; tja jo je zanesel romar, ki se je vrnil iz Meke in Medine. 6. aprila tistega leta je zvezna vlada odredila, da je treba v štirinajstih dneh cepiti približno osemnajst milijonov ljudi, skoraj celotno prebivalstvo države. Zdravstveni delavci so zato imeli povsod veliko dela: najprej so cepili drug drugega, potem miličnike, vojake, voznike, turistične delavce in druge. Resnost razmer opisuje vzpostavitev pravega »mejnega prehoda« pri Otočcu, na katerem so pripadniki milice pregledali vsakogar, ki je z juga pripotoval v Slovenijo. Potniki so morali pokazati brazgotinico na rami, uradno potrdilo ali mednarodno rumeno karto. Na Dolenjskem in v Beli krajini je bilo tako vsak dan na terenu približno 42 zdravstvenih ekip. Oblasti so izdale uredbo o prepovedi preseljevanja delavcev, javnih zborovanj in prireditev ter omejitev službenih potovanj. Zaradi pravočasnih in učinkovitih ukrepov v Sloveniji leta 1972 nihče ni obolel za črnimi kozami.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku
Jutro cvetne nedelje prineslo vojno
Epidemija črnih koz
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in politik Črtomir Nagode je doktoriral v Parizu in po vrnitvi v domovino začel delovati na političnem področju. Sprva je bil pripadnik Orjune, organizacije jugoslovanskih nacionalistov, ki se je zavzemala za unitarno Jugoslavijo, tik pred drugo svetovno vojno pa je postal tajnik akcijskega odbora Društva prijateljev Sovjetske zveze. Po okupaciji je vodil “Staro pravdo”, skupino, ki je vstopila v Osvobodilno fronto. Po vojni so se njeni pripadniki znova zbirali pri Nagodetu in si prizadevali za organiziranje zakonite opozicije. Konec maja leta 1947 so ga aretiral, obtožili organiziranega vohunstva in ga na znanem Nagodetovem procesu obsodili na smrt z ustrelitvijo. Isti dan, ko je bil ustreljen – 27. avgusta 1947, je, ko so jo obvestili o usmrtitvi, storila samomor Črtomirjeva mama Silva Nagode. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je leta 1991 sodbo zoper Nagodeta in trinajst soobsojenih razveljavilo z ugotovitvijo, da se je opirala na lažne obtožbe in da je šlo za krivičen proces proti namišljenim zahodnim vohunom. Geograf in politik Črtomir Nagode se je rodil pred 120 leti (1903) v Metliki.
Leta 1919 je na Ptuju začel izhajati prvi slovenski časopis v novi Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ptujski list. Urejal ga je tedanji ptujski gimnazijski profesor, klasični filolog in prevajalec Anton Sovre, ki je vse do leta 1926 poučeval na ptujski gimnaziji, pozneje pa zaslovel kot največji slovenski prevajalec grških antičnih del, po katerem je danes poimenovana Sovretova nagrada – najvišje priznanje za književne prevajalce.
Nemčija in Italija sta zgodaj zjutraj na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, brez vojne napovedi napadli Jugoslavijo. Dva dni so se bojevali predvsem ob meji, razen v Prekmurju, ki ga je nemška vojska zasedla takoj. Madžarska se je v vojno vključila šele pozneje, ko je jugoslovanska vojska že razpadla. Napad je bil posledica odpora proti podpisu trojnega pakta, zato so najvišji nacistični voditelji sprejeli odločitev, da bodo Jugoslavijo popolnoma uničili. Pri tem so v svoj načrt za napad vključili tudi Italijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, v zameno za pomoč pa so obljubili dele jugoslovanskega ozemlja. Nemško letalstvo je silovito bombardiralo Beograd – v več zaporednih napadih je bilo ubitih več kot 20.000 ljudi. *Posnetek Se trenutka, ko je izvedel, da se je začela vojna spominja književnik Zorko Simčič. Prvi dan vojne je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za Slovenijo, politično predstavništvo Slovencev med aprilsko vojno. Na pobudo bana Natlačena ga je sestavljalo pet predstavnikov Slovenske ljudske stranke in po en predstavnik Jugoslovanske narodne stranke, Narodne radikalne stranke, Socialistične stranke in Samostojne demokratske stranke. V njem pa ni bilo zastopnika Komunistične stranke, čeprav je ponujala sodelovanje; odklonili so jo, češ da ni legalna stranka. Narodni svet se je najprej trudil ohraniti čim več gospodarskih objektov, v zaledju pa je pozival na mir in red. Pozneje se je razglasil za slovenskega suverena, se poskušal pogajati z Nemci in nato z Italijani, vendar zaman. Zadnjič se je sešel 17. aprila, naslednji dan pa je moral oblast izročiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.
Spomladi 1972 je nekdanja Jugoslavija doživela epidemijo črnih koz. Bolezen se je začela širiti na Kosovu; tja jo je zanesel romar, ki se je vrnil iz Meke in Medine. 6. aprila tistega leta je zvezna vlada odredila, da je treba v štirinajstih dneh cepiti približno osemnajst milijonov ljudi, skoraj celotno prebivalstvo države. Zdravstveni delavci so zato imeli povsod veliko dela: najprej so cepili drug drugega, potem miličnike, vojake, voznike, turistične delavce in druge. Resnost razmer opisuje vzpostavitev pravega »mejnega prehoda« pri Otočcu, na katerem so pripadniki milice pregledali vsakogar, ki je z juga pripotoval v Slovenijo. Potniki so morali pokazati brazgotinico na rami, uradno potrdilo ali mednarodno rumeno karto. Na Dolenjskem in v Beli krajini je bilo tako vsak dan na terenu približno 42 zdravstvenih ekip. Oblasti so izdale uredbo o prepovedi preseljevanja delavcev, javnih zborovanj in prireditev ter omejitev službenih potovanj. Zaradi pravočasnih in učinkovitih ukrepov v Sloveniji leta 1972 nihče ni obolel za črnimi kozami.
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Neveljaven email naslov