Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

V 18. stoletju je skozi naše kraje vodilo več glavnih cest. Najpomembnejša je bila povezava Dunaj–Trst. Po cestah čez prelaz Ljubelj, skozi Podkoren in Jezersko je bilo mogoče priti na Koroško, prav tako pomembna pa je bila tudi cesta proti Zagrebu in Karlovcu. Vse so se stekale v Ljubljano, od tam pa je bila glavna povezava speljana proti Trstu z odcepoma proti Reki in Gorici. Okoliške kraje so z glavno cesto povezovale ceste nižjih kategorij. Da bi bila vožnja primerna in čim manj nevarna, je cesarica Marija Terezija na današnji dan leta 1776 izdala posebne predpise.

Pisateljica in pesnica Pavlina Pajk se je rodila leta 1854 v Pavíi v Italiji. Obiskovala je uršulinsko samostansko šolo v Gorici in potem več kot dvajset let preživela v Gradcu, Brnu in na Dunaju. Prve pesmi je objavila v mariborski  reviji “Zôra”, leta 1878 pa je izdala samostojno zbirko. Pavlina Pajk je napisala tudi šest romanov ter po osem novel in povesti; s takim opusom se takrat ni mogel primerjati opus nobene druge slovenske avtorice. Njene pripovedi so polne občutkov in sentimentalnega premišljevanja o življenju. V središču je ženska s svojo plemenitostjo, vztrajnostjo, pogumom in zlasti ljubeznijo; zakon iz ljubezni je navajala kot največjo vrednoto. Njene povesti in romani so nastajali pod vplivom nemške družinske povesti in slovenski kritiki so do njih zavzeli odklonilno stališče. Gledališka igralka Mojca Ribič nam bo prebrala pesem Pavline Pajk z naslovom: Pesem o ptičkih. *Posnetek Pisateljica in pesnica  Pavlina Pajk je veliko prispevala k nastajanju slovenske ženske meščanske povesti in romana.

9. aprila pred 160 leti (1863) se je na Órlici pri Ribnici na Pohorju rodil gospodarski in ljudski pisatelj Filip Miklavc - Pohorski. Bil je kmečki sin brez možnosti, da bi dosegel izobrazbo, ki bi presegala tedaj osnovno, vendar je s samoizobraževanjem in študijem češkega jezika ter književnosti dosegel visoko raven razgledanosti. Prevajal je gospodarske prispevke iz češčine, zbiral narodopisno gradivo, se preizkusil v leposlovju ter napisal izvirni pohorski povesti »Kamenar« in »Roža in trn«. Še več je dosegel njegov mlajši brat Peter Miklavc - Podravski, ki je leta 1884 prvi na Slovenskem prevedel povest »Za kruhom« poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza ter aktivno govoril in bral v vseh slovanskih jezikih. Žal zaradi pomanjkanja znanja prevodi niso naleteli na dober odmev v tedanji slovenski strokovni javnosti, pa vendar brata Miklavc z Orlice pri Ribnici na Pohorju veljata za prva pohorska pisatelja.

Novinar in šahist Franček Brglez se je rodil leta 1922 v Čádramu pri Oplotnici. Med drugo svetovno vojno se je vključil v Osvobodilno fronto, po njej pa se je kot novinar zaposlil na Radiu Ljubljana, bil vrsto let urednik v informativnem programu, pozneje pa je delal kot lektor, prevajalec in urednik pri časopisu Komunist. Dolga leta je bil tudi organizacijski sekretar Šahovske zveze Slovenije, deset let podpredsednik Svetovne dopisne šahovske organizacije in mednarodni sodnik. Za dopisni šah se je odločil v začetku 50-ih let. Po prvih izkušnjah doma se je vključil v mednarodna tekmovanja in dosegel največje uspehe. Leta 1970 je zmagal na 4. evropskem prvenstvu in osvojil naslov mednarodnega mojstra, pet let pozneje pa je postal  velemojster. Z jugoslovansko reprezentanco je nastopil na 58-ih mednarodnih turnirjih, bil kapetan slovenske ekipe ter cenjen šahovski poročevalec. Franček Brglez je bil tudi prvi državni prvak samostojne slovenske države v dopisnem šahu. Za delo v Svetovni dopisni šahovski organizaciji je prejel zlato medaljo.