Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih
Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana
Vojak – pisec mladinskih iger
Frančiškan pater Aleksander Vavpotič je tudi po tistem, ko so vsi njegovi redovni sobratje v drugi polovici novembra 1915 zaradi vojaških spopadov zapustili Kostanjevico nad Gorico, ostal v izpraznjeni in zelo poškodovani samostanski hiši. Zaupana mu je bila skrb, da kot nekakšen poslednji varuh skrbi za prostore in kljub bližini soške fronte ohranja živo sakralno poslanstvo. Ko je italijansko vojaštvo 9. avgusta 1916 zavzelo samostan, so v njem našli tudi samotnega redovnika, ga brez vzroka nemudoma obtožili vohunjenja za Avstro-Ogrsko in ustrelili. Njegovo truplo so našli pokopano v samostanskem vrtu šele nekaj manj kot pet let pozneje in ga pokopali na goriškem pokopališču. Organist, pevovodja in goriški gimnazijski profesor pater Aleksander Vavpotič, ki je ob prenovi samostanskega atrija leta 2017 dobil simbolno spominsko znamenje, se je rodil pred 150 leti (1873) v 0rmožu.
Leta 1886 se je v Trstu rodil dramatik, pesnik, pisatelj in politik Alojzij Remec. Najprej je tri leta študiral teologijo, potem pa se je posvetil pravnemu študiju. Leta 1927 se je z družino preselil na Ptuj, delal kot odvetnik in bil leta 1935 imenovan za župana Ptuja; v tem mestu je ostal do okupacije leta 1941. Tedaj so ga nacisti poslali najprej v zbirno taborišče Borl, od tam v Rajhenburg, nato pa je z družino odšel v izgnanstvo v Srbijo. Alojzij Remec je v zgodnjem obdobju pisal po večini realistične ljudske igre z didaktično in narodnoprebudno noto, pozneje pa tudi zgodovinske povesti. Poezijo je začel objavljati leta 1903 v reviji Dom in svet. Njegovo najobsežnejše delo z naslovom Opustošene brajde je izšlo leta 1946 pri Mohorjevi družbi. V njem je prikazal podobo Ptuja in okolice tik pred začetkom druge svetovne vojne in prve dni nacistične okupacije. Alojzij Remec je tudi avtor pesmi z naslovom: »Na velikonočni ponedeljek« …
Od sanj pomladnih polja se blešče.
Velika noč jih je iztresla nanje,
posluša alelujo, še srce,
ki mogla ni od včeraj izzveneti.
Dan mrje zunaj ... Zadnji sončni trak
inicialke zlate lahno boža,
po pergamentu kot pogled gorak
hiti po starih, obledelih črkah.
»In glej, dva izmed njih sta tisti dan
šla v trg, oddaljen od Jeruzalema
tečajev šestdeset, Emavs nazvan ...«
mi lahko sveta biblija šepeče.
Ne morem dalje ... Knjigo nem zaprem ...
Poznam to pot, po kateri zapustili
mladosti svetli smo Jeruzalem
in se napravili v Emavs življenja …
Da, vsa samotna, trnjeva je pot,
zlih slutenj, dvomov polne naše duše –
pridruži tudi nam se, o Gospod,
umiri blagoslovi naša srca!
In ko nalomiš in podaš nam kruh
resnice Svoje, srčnega pokoja –
tedaj se vrne naš vzradoščen duh
nazaj v Jeruzalem mladostne sreče.
To je bila pesem »Na velikonočni ponedeljek«, ki jo je Alojzij Remec leta 1909 objavil v reviji Dom in svet.
Pesnik Pavel Golia je bil mojster igrivega in lahkotnega izraza. Njegove pesmi so oblikovno izbrušene, ljubil pa je predvsem duhovite in muzikalne, z nenavadnimi podobami obložene verze. Kot dramatik velja za enega najpomembnejših slovenskih piscev mladinskih iger. Sicer pa je bil Pavel Golia, ki se je rodil leta 1887 v Trebnjem na Dolenjskem poklicni vojak.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih
Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana
Vojak – pisec mladinskih iger
Frančiškan pater Aleksander Vavpotič je tudi po tistem, ko so vsi njegovi redovni sobratje v drugi polovici novembra 1915 zaradi vojaških spopadov zapustili Kostanjevico nad Gorico, ostal v izpraznjeni in zelo poškodovani samostanski hiši. Zaupana mu je bila skrb, da kot nekakšen poslednji varuh skrbi za prostore in kljub bližini soške fronte ohranja živo sakralno poslanstvo. Ko je italijansko vojaštvo 9. avgusta 1916 zavzelo samostan, so v njem našli tudi samotnega redovnika, ga brez vzroka nemudoma obtožili vohunjenja za Avstro-Ogrsko in ustrelili. Njegovo truplo so našli pokopano v samostanskem vrtu šele nekaj manj kot pet let pozneje in ga pokopali na goriškem pokopališču. Organist, pevovodja in goriški gimnazijski profesor pater Aleksander Vavpotič, ki je ob prenovi samostanskega atrija leta 2017 dobil simbolno spominsko znamenje, se je rodil pred 150 leti (1873) v 0rmožu.
Leta 1886 se je v Trstu rodil dramatik, pesnik, pisatelj in politik Alojzij Remec. Najprej je tri leta študiral teologijo, potem pa se je posvetil pravnemu študiju. Leta 1927 se je z družino preselil na Ptuj, delal kot odvetnik in bil leta 1935 imenovan za župana Ptuja; v tem mestu je ostal do okupacije leta 1941. Tedaj so ga nacisti poslali najprej v zbirno taborišče Borl, od tam v Rajhenburg, nato pa je z družino odšel v izgnanstvo v Srbijo. Alojzij Remec je v zgodnjem obdobju pisal po večini realistične ljudske igre z didaktično in narodnoprebudno noto, pozneje pa tudi zgodovinske povesti. Poezijo je začel objavljati leta 1903 v reviji Dom in svet. Njegovo najobsežnejše delo z naslovom Opustošene brajde je izšlo leta 1946 pri Mohorjevi družbi. V njem je prikazal podobo Ptuja in okolice tik pred začetkom druge svetovne vojne in prve dni nacistične okupacije. Alojzij Remec je tudi avtor pesmi z naslovom: »Na velikonočni ponedeljek« …
Od sanj pomladnih polja se blešče.
Velika noč jih je iztresla nanje,
posluša alelujo, še srce,
ki mogla ni od včeraj izzveneti.
Dan mrje zunaj ... Zadnji sončni trak
inicialke zlate lahno boža,
po pergamentu kot pogled gorak
hiti po starih, obledelih črkah.
»In glej, dva izmed njih sta tisti dan
šla v trg, oddaljen od Jeruzalema
tečajev šestdeset, Emavs nazvan ...«
mi lahko sveta biblija šepeče.
Ne morem dalje ... Knjigo nem zaprem ...
Poznam to pot, po kateri zapustili
mladosti svetli smo Jeruzalem
in se napravili v Emavs življenja …
Da, vsa samotna, trnjeva je pot,
zlih slutenj, dvomov polne naše duše –
pridruži tudi nam se, o Gospod,
umiri blagoslovi naša srca!
In ko nalomiš in podaš nam kruh
resnice Svoje, srčnega pokoja –
tedaj se vrne naš vzradoščen duh
nazaj v Jeruzalem mladostne sreče.
To je bila pesem »Na velikonočni ponedeljek«, ki jo je Alojzij Remec leta 1909 objavil v reviji Dom in svet.
Pesnik Pavel Golia je bil mojster igrivega in lahkotnega izraza. Njegove pesmi so oblikovno izbrušene, ljubil pa je predvsem duhovite in muzikalne, z nenavadnimi podobami obložene verze. Kot dramatik velja za enega najpomembnejših slovenskih piscev mladinskih iger. Sicer pa je bil Pavel Golia, ki se je rodil leta 1887 v Trebnjem na Dolenjskem poklicni vojak.
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov