Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice
Diehl-Oswaldov politični proces
» Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost«
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrh Prešernove politične poezije je Zdravljica. Nastala je jeseni leta 1844, zaradi posega cenzure pa je bila umaknjena iz rokopisa Poezij in je izšla šele v “Novicah” na današnji dan leta 1848, torej po koncu Metternichovega absolutizma in odpravi cenzure. Njena vodilna misel, odločna zahteva po svobodi slovenskega naroda, izhaja iz humanistične vizije enakopravnosti in prijateljskega sožitja vseh narodov ter pravice vsakega naroda do samostojnosti. Prav zaradi take vsebine je bila sedma kitica Prešernove Zdravljice izbrana za himno Republike Slovenije.
Rapa Šuklje je študirala pravo, med drugo svetovno vojno je bila kot pripadnica odporniškega gibanja internirana v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, kmalu po vojni pa se je zaposlila v kulturnem uredništvu tedanjega našega radia. Bila je dolgoletna urednica oddaje Gremo v kino in tudi znana po svojih žlahtnih in iskrivih gledaliških in filmskih kritikah. Tako je leta 1978 spregovorila o nastajanju televizijskega programa pri nas. *Posnetek V slovenščino je prevedla vrsto literarnih del iz angleške, ameriške, nemške in norveške književnosti, kot so romani Slika Doriana Graya avtorja Oscarja Wilda, Viharni vrh Emily Brontë, Daleč od ponorelega sveta Thomasa Hardyja, K svetilniku Virginie Woolf, Gospa s Pustega brega Anne Brontë in številni drugi. Med njenimi zadnjimi odmevnimi deli je soavtorstvo obsežnega zbornika Pozabljena polovica, portretov žensk, ki so zaznamovale 19. in 20. stoletje na Slovenskem. Publicistka, prevajalka ter filmska in gledališka kritičarka Rapa Šuklje se je rodila pred 100 leti (1923) v Ljubljani.
V letih 1948 in 1949 je bilo na desetih dachavskih procesih obsojenih 34 nekdanjih taboriščnikov. Od petnajstih smrtnih obsodb jih je bilo izvršenih enajst, dva obtožena sta umrla v preiskovalnem zaporu, eden na Golem otoku, drugi pa so bili obsojeni na hude zaporne kazni. Na današnji dan leta 1948 je bil pred vojaškim sodiščem v Ljubljani Diehl-Oswaldov proces, na katerem so nadaljevali sojenje nekdanjim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Branka Diehla je sodni senat Vojaškega sodišča skupaj s preostalimi 13 obtoženci obsodil na smrtno kazen z justifikacijo, ki naj bi se izvršila z ustrelitvijo. Ta naj bi bila izvršena 12. maja 1949, a so bile smrtne kazni po nekaterih podatkih izvršene šele 18. novembra 1950, potem ko je represivni aparat slovenske komunistične oblasti obsojence več kot leto dni tajno zadrževal v ujetništvu. Šlo je za izrazite politične procese. Prvi dvomi o njihovi upravičenosti so se pojavili že v petdesetih letih, leta 1971 pa je bilo s skopo pravno utemeljitvijo ugotovljeno, da so dachauski procesi temeljili na neresničnem gradivu. Na dachauskih procesih je bil obsojen tudi Igor Torkar s pravim imenom Boris Fakin. Štiri leta je prebil v ječah in bil nato pogojno izpuščen *Posnetek Igor Torkar je z romanom Umiranje na obroke leta 1984 podrobno razkril inscenirane dachauske procese.
Leta 2008 so v Celovcu začeli spominsko hojo za žrtve nacizma, ki je potekala od celovškega gradu, kjer je bil med vojno sedež Gestapa, do celovškega sodišča, kjer so številni od leta 1941 do 1945 postali žrtve nacističnega pravosodja. Cilj tega početja je bil, da bi tem žrtvam, med katerimi je bilo tudi 13 obsojenih in usmrčenih iz Sel in okolice, postavili dostojen spomenik. Slovesno odkritje spominske plošče, na kateri je 47 imen žena in mož skupaj z neimenovanimi, ki so bili tako koroški Slovenci in Slovenke, nemško govoreči Korošice in Korošci, Slovenci iz Slovenije, Tirolci, Štajerci pa tudi žrtve iz Hrvaške, in stoji pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, je bilo na današnji dan pred desetimi leti (2013). Z uresničitvijo zahteve združenja Memorial Kaernten/Koroška so žrtvam nacističnega pravosodja, ki ga je poosebljal zloglasni sodnik Roland Freisler, vrnili čast in ime. Na podstavku dvojezičnega spominskega znamenja je tudi misel nemškega dramatika Bertolda Brechta, ki pravi: »Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.«
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice
Diehl-Oswaldov politični proces
» Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost«
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrh Prešernove politične poezije je Zdravljica. Nastala je jeseni leta 1844, zaradi posega cenzure pa je bila umaknjena iz rokopisa Poezij in je izšla šele v “Novicah” na današnji dan leta 1848, torej po koncu Metternichovega absolutizma in odpravi cenzure. Njena vodilna misel, odločna zahteva po svobodi slovenskega naroda, izhaja iz humanistične vizije enakopravnosti in prijateljskega sožitja vseh narodov ter pravice vsakega naroda do samostojnosti. Prav zaradi take vsebine je bila sedma kitica Prešernove Zdravljice izbrana za himno Republike Slovenije.
Rapa Šuklje je študirala pravo, med drugo svetovno vojno je bila kot pripadnica odporniškega gibanja internirana v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, kmalu po vojni pa se je zaposlila v kulturnem uredništvu tedanjega našega radia. Bila je dolgoletna urednica oddaje Gremo v kino in tudi znana po svojih žlahtnih in iskrivih gledaliških in filmskih kritikah. Tako je leta 1978 spregovorila o nastajanju televizijskega programa pri nas. *Posnetek V slovenščino je prevedla vrsto literarnih del iz angleške, ameriške, nemške in norveške književnosti, kot so romani Slika Doriana Graya avtorja Oscarja Wilda, Viharni vrh Emily Brontë, Daleč od ponorelega sveta Thomasa Hardyja, K svetilniku Virginie Woolf, Gospa s Pustega brega Anne Brontë in številni drugi. Med njenimi zadnjimi odmevnimi deli je soavtorstvo obsežnega zbornika Pozabljena polovica, portretov žensk, ki so zaznamovale 19. in 20. stoletje na Slovenskem. Publicistka, prevajalka ter filmska in gledališka kritičarka Rapa Šuklje se je rodila pred 100 leti (1923) v Ljubljani.
V letih 1948 in 1949 je bilo na desetih dachavskih procesih obsojenih 34 nekdanjih taboriščnikov. Od petnajstih smrtnih obsodb jih je bilo izvršenih enajst, dva obtožena sta umrla v preiskovalnem zaporu, eden na Golem otoku, drugi pa so bili obsojeni na hude zaporne kazni. Na današnji dan leta 1948 je bil pred vojaškim sodiščem v Ljubljani Diehl-Oswaldov proces, na katerem so nadaljevali sojenje nekdanjim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Branka Diehla je sodni senat Vojaškega sodišča skupaj s preostalimi 13 obtoženci obsodil na smrtno kazen z justifikacijo, ki naj bi se izvršila z ustrelitvijo. Ta naj bi bila izvršena 12. maja 1949, a so bile smrtne kazni po nekaterih podatkih izvršene šele 18. novembra 1950, potem ko je represivni aparat slovenske komunistične oblasti obsojence več kot leto dni tajno zadrževal v ujetništvu. Šlo je za izrazite politične procese. Prvi dvomi o njihovi upravičenosti so se pojavili že v petdesetih letih, leta 1971 pa je bilo s skopo pravno utemeljitvijo ugotovljeno, da so dachauski procesi temeljili na neresničnem gradivu. Na dachauskih procesih je bil obsojen tudi Igor Torkar s pravim imenom Boris Fakin. Štiri leta je prebil v ječah in bil nato pogojno izpuščen *Posnetek Igor Torkar je z romanom Umiranje na obroke leta 1984 podrobno razkril inscenirane dachauske procese.
Leta 2008 so v Celovcu začeli spominsko hojo za žrtve nacizma, ki je potekala od celovškega gradu, kjer je bil med vojno sedež Gestapa, do celovškega sodišča, kjer so številni od leta 1941 do 1945 postali žrtve nacističnega pravosodja. Cilj tega početja je bil, da bi tem žrtvam, med katerimi je bilo tudi 13 obsojenih in usmrčenih iz Sel in okolice, postavili dostojen spomenik. Slovesno odkritje spominske plošče, na kateri je 47 imen žena in mož skupaj z neimenovanimi, ki so bili tako koroški Slovenci in Slovenke, nemško govoreči Korošice in Korošci, Slovenci iz Slovenije, Tirolci, Štajerci pa tudi žrtve iz Hrvaške, in stoji pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, je bilo na današnji dan pred desetimi leti (2013). Z uresničitvijo zahteve združenja Memorial Kaernten/Koroška so žrtvam nacističnega pravosodja, ki ga je poosebljal zloglasni sodnik Roland Freisler, vrnili čast in ime. Na podstavku dvojezičnega spominskega znamenja je tudi misel nemškega dramatika Bertolda Brechta, ki pravi: »Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.«
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov