Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko
Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači
V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Leta 1880 je pravnik Andrej Winkler po tistem, ko je bil marca tistega leta imenovan za deželnega predsednika, tudi prevzel vodenje deželne vlade za Kranjsko. Župane je pozdravil z okrožnico v slovenščini, okrajnim glavarjem pa je dal navodilo, da morajo s slovenskimi župani poslovati v slovenskem jeziku. Winkler je veljal za izjemnega domoljuba, saj je prav v njegovem obdobju zasedlo pomembna uradniška mesta veliko Slovencev, ljudske šole so postale slovenske, na ljubljanskem učiteljišču je bil za večino predmetov uveden slovenski jezik kot jezik poučevanja, od leta 1888 so bili vsi šolski nadzorniki na Kranjskem Slovenci, odprti pa sta bili tudi slovenska nižja gimnazija in obrtna šola.
John Denvir je aprila 1941 kot desetnik 2. novozelandske divizije pri Korintskem prekopu v Grčiji ranjen padel v nemško ujetništvo in bil s skupino tovarišev tri mesece pozneje prepeljan v ujetniško taborišče v Mariboru. Od tam je kmalu poskušal pobegniti, a pri tem ni bil uspešen, zato so ga za tri tedne zaprli v samico, kjer je bil priča množičnemu umiranju sovjetskih vojnih ujetnikov. Decembra 1941 je skupaj s tovarišema iz Avstralije in Anglije ob pomoči 15-letnega Mariborčana s priimkom Petek znova pobegnil iz nekdanje meljske vojašnice prek pobreškega mostu do koroškega kolodvora, kjer so železničarji ubežnike skrili v tovorni vagon. Januarja 1942 se je ob pomoči zaupnikov Osvobodilne fronte pridružil slovenskim partizanom v Polhograjskem hribovju in postal najprej mitraljezec Šercerjeve brigade, pozneje pa poveljnik njenega drugega bataljona. Bil je večkrat ranjen, prejel je vojaški čin poročnika slovenske partizanske vojske in se je leta 1944 vrnil na Novo Zelandijo. Za svoja dejanja je prejel vrsto visokih odlikovanj, med njimi najstarejše britansko kraljevo odlikovanje za hrabrost − distinguished conduct medal. Ob svojem prvem povojnem obisku v Sloveniji je leta 1955 prejel tudi red partizanske spomenice. Novozelandski vojak in častnik slovenske partizanske vojske John Denvir s partizanskim imenom Frenk se je rodil pred 110 leti (1913) v Glasgowu na Škotskem in umrl pred 50 leti (1973) v Blenheimu na Novi Zelandiji.
Skladatelj, aranžer, džezovski klarinetist in saksofonist Ati Soss je med letoma 1948 in 1950 vodil študentski džezovski orkester Veseli berači in začel sodelovati s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana. *Posnetek Leta 1957 je diplomiral na Akademiji za glasbo, tri leta pozneje pa še na pravni fakulteti in bil potem 20 let redni član Plesnega orkestra RTV Ljubljana. Ati Soss je skomponiral številne uspešne in nagrajene popevke, precej šansonov, večina njegovega opusa pa so avtorske instrumentalne skladbe ter nekaj sto priredb. Skladatelj, aranžer, džezovski klarinetist in saksofonist Ati Soss se je rodil leta 1930 v Ljubljani.
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca leta 1946 leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko
Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači
V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Leta 1880 je pravnik Andrej Winkler po tistem, ko je bil marca tistega leta imenovan za deželnega predsednika, tudi prevzel vodenje deželne vlade za Kranjsko. Župane je pozdravil z okrožnico v slovenščini, okrajnim glavarjem pa je dal navodilo, da morajo s slovenskimi župani poslovati v slovenskem jeziku. Winkler je veljal za izjemnega domoljuba, saj je prav v njegovem obdobju zasedlo pomembna uradniška mesta veliko Slovencev, ljudske šole so postale slovenske, na ljubljanskem učiteljišču je bil za večino predmetov uveden slovenski jezik kot jezik poučevanja, od leta 1888 so bili vsi šolski nadzorniki na Kranjskem Slovenci, odprti pa sta bili tudi slovenska nižja gimnazija in obrtna šola.
John Denvir je aprila 1941 kot desetnik 2. novozelandske divizije pri Korintskem prekopu v Grčiji ranjen padel v nemško ujetništvo in bil s skupino tovarišev tri mesece pozneje prepeljan v ujetniško taborišče v Mariboru. Od tam je kmalu poskušal pobegniti, a pri tem ni bil uspešen, zato so ga za tri tedne zaprli v samico, kjer je bil priča množičnemu umiranju sovjetskih vojnih ujetnikov. Decembra 1941 je skupaj s tovarišema iz Avstralije in Anglije ob pomoči 15-letnega Mariborčana s priimkom Petek znova pobegnil iz nekdanje meljske vojašnice prek pobreškega mostu do koroškega kolodvora, kjer so železničarji ubežnike skrili v tovorni vagon. Januarja 1942 se je ob pomoči zaupnikov Osvobodilne fronte pridružil slovenskim partizanom v Polhograjskem hribovju in postal najprej mitraljezec Šercerjeve brigade, pozneje pa poveljnik njenega drugega bataljona. Bil je večkrat ranjen, prejel je vojaški čin poročnika slovenske partizanske vojske in se je leta 1944 vrnil na Novo Zelandijo. Za svoja dejanja je prejel vrsto visokih odlikovanj, med njimi najstarejše britansko kraljevo odlikovanje za hrabrost − distinguished conduct medal. Ob svojem prvem povojnem obisku v Sloveniji je leta 1955 prejel tudi red partizanske spomenice. Novozelandski vojak in častnik slovenske partizanske vojske John Denvir s partizanskim imenom Frenk se je rodil pred 110 leti (1913) v Glasgowu na Škotskem in umrl pred 50 leti (1973) v Blenheimu na Novi Zelandiji.
Skladatelj, aranžer, džezovski klarinetist in saksofonist Ati Soss je med letoma 1948 in 1950 vodil študentski džezovski orkester Veseli berači in začel sodelovati s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana. *Posnetek Leta 1957 je diplomiral na Akademiji za glasbo, tri leta pozneje pa še na pravni fakulteti in bil potem 20 let redni član Plesnega orkestra RTV Ljubljana. Ati Soss je skomponiral številne uspešne in nagrajene popevke, precej šansonov, večina njegovega opusa pa so avtorske instrumentalne skladbe ter nekaj sto priredb. Skladatelj, aranžer, džezovski klarinetist in saksofonist Ati Soss se je rodil leta 1930 v Ljubljani.
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca leta 1946 leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov