Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra
Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan
Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Današnji dan zavezniške države v drugi svetovni vojni slovesno praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Tega dne so enote Narodnoosvobodilne vojske vstopile v slovensko glavno mesto Ljubljano. To se je zgodilo po koncu nekajdnevnih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije Jugoslovanske armade. Osmega maja zvečer so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. Devetega maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«. Tega trenutka se je radijska napovedovalka Štefka Vendramin takole spominjala. *Posnetek
V spomin na 9. maj 1945 je današnji dan tudi praznik glavnega mesta Slovenije. V spomin na medvojni žičnati obroč okoli mesta so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«.
Deveti maj pa je tudi dan Evrope, dan, ko Evropska unija praznuje začetek nastajanja. Na današnji dan leta 1950 se je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v kontekstu sprave in zagotavljanja trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. Schumanovo deklaracijo ima Evropa za začetek integracijskega procesa, ki je pripeljal do današnje Evropske unije.
9. maja 1875 se je v Hotinji vasi rodil klasični filolog Anton Dolar. Maturiral je na mariborski klasični gimnaziji in doktoriral na dunajski univerzi. Po študiju je za kratek čas služboval v Mariboru, potem pa osem let na celjski gimnaziji. Leta 1910 se je z družino preselil v Maribor in spet začel službovanje na klasični gimnaziji. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil najprej napoten v Galicijo, nato pa na soško fronto. Ob koncu vojne se je kot rezervni stotnik pridružil prvi slovenski vojski generala Maistra in bil ob razorožitvi nemške mestne varnostne straže eden izmed štirih poveljnikov napadalnih skupin. Pozneje je bil poslan na Koroško, po vrnitvi pa je v Mariboru spet delal kot gimnazijski profesor do upokojitve leta 1937. Strokovno je dr. Anton Dolar pisal o metodiki pouka latinščine, posvečal pa se je tudi slavistični literaturi, moderni ter objavljal prispevek v slovenskih, čeških in nemških časopisih. Klasični filolog Anton Dolar se je rodil leta 1875 v Hotinji vasi v današnji občini Hoče - Slivnica.
9. maja leta 1975 je v Naših razgledih izšel intervju tržaškega pisatelj Borisa Pahorja z Edvardom Kocbekom. Šlo je za ponatis iz zbornika »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, ki je izšel v Trstu, v njem pa je Kocbek spregovoril tudi o usodi domobrancev, ki so jih Angleži maja 1945 s Koroškega vrnili v Slovenijo, tu pa so bili večinoma usmrčeni. Kocbek med drugim reče:« Tako dolgo se ne bomo znebili preganjavice in more, dokler javno ne priznamo svoje krivde, svoje velike krivde. Brez tega dejanja Slovenci ne bomo nikoli stopili v čisto in jasno ozračje prihodnosti.« Intervju, ki je v takoj razprodanih Naših razgledih izšel na simboličen dan – na dan zmage, ko so na Trgu revolucije, današnjem Trgu republike v Ljubljani, slovesno odkrili spomenik revoluciji –, je bil deležen ostre in soglasne politične obsodbe, obračunavanja z Edvardom Kocbekom pa so se v polemičnih replikah v naslednjih treh številkah štirinajstdnevnika nadaljevala.
Leta 1991 je Slovenska republiška skupščina obvestila jugoslovansko zvezno skupščino, da bo Republika Slovenija v skladu z izidom decembrskega plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti najpozneje 26. junija 1991 razglasila državno samostojnost in da se želi pred tem pogajati o začasnem izvajanju nekaterih zveznih funkcij na območju Slovenije.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra
Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan
Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Današnji dan zavezniške države v drugi svetovni vojni slovesno praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Tega dne so enote Narodnoosvobodilne vojske vstopile v slovensko glavno mesto Ljubljano. To se je zgodilo po koncu nekajdnevnih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije Jugoslovanske armade. Osmega maja zvečer so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. Devetega maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«. Tega trenutka se je radijska napovedovalka Štefka Vendramin takole spominjala. *Posnetek
V spomin na 9. maj 1945 je današnji dan tudi praznik glavnega mesta Slovenije. V spomin na medvojni žičnati obroč okoli mesta so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«.
Deveti maj pa je tudi dan Evrope, dan, ko Evropska unija praznuje začetek nastajanja. Na današnji dan leta 1950 se je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v kontekstu sprave in zagotavljanja trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. Schumanovo deklaracijo ima Evropa za začetek integracijskega procesa, ki je pripeljal do današnje Evropske unije.
9. maja 1875 se je v Hotinji vasi rodil klasični filolog Anton Dolar. Maturiral je na mariborski klasični gimnaziji in doktoriral na dunajski univerzi. Po študiju je za kratek čas služboval v Mariboru, potem pa osem let na celjski gimnaziji. Leta 1910 se je z družino preselil v Maribor in spet začel službovanje na klasični gimnaziji. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil najprej napoten v Galicijo, nato pa na soško fronto. Ob koncu vojne se je kot rezervni stotnik pridružil prvi slovenski vojski generala Maistra in bil ob razorožitvi nemške mestne varnostne straže eden izmed štirih poveljnikov napadalnih skupin. Pozneje je bil poslan na Koroško, po vrnitvi pa je v Mariboru spet delal kot gimnazijski profesor do upokojitve leta 1937. Strokovno je dr. Anton Dolar pisal o metodiki pouka latinščine, posvečal pa se je tudi slavistični literaturi, moderni ter objavljal prispevek v slovenskih, čeških in nemških časopisih. Klasični filolog Anton Dolar se je rodil leta 1875 v Hotinji vasi v današnji občini Hoče - Slivnica.
9. maja leta 1975 je v Naših razgledih izšel intervju tržaškega pisatelj Borisa Pahorja z Edvardom Kocbekom. Šlo je za ponatis iz zbornika »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, ki je izšel v Trstu, v njem pa je Kocbek spregovoril tudi o usodi domobrancev, ki so jih Angleži maja 1945 s Koroškega vrnili v Slovenijo, tu pa so bili večinoma usmrčeni. Kocbek med drugim reče:« Tako dolgo se ne bomo znebili preganjavice in more, dokler javno ne priznamo svoje krivde, svoje velike krivde. Brez tega dejanja Slovenci ne bomo nikoli stopili v čisto in jasno ozračje prihodnosti.« Intervju, ki je v takoj razprodanih Naših razgledih izšel na simboličen dan – na dan zmage, ko so na Trgu revolucije, današnjem Trgu republike v Ljubljani, slovesno odkrili spomenik revoluciji –, je bil deležen ostre in soglasne politične obsodbe, obračunavanja z Edvardom Kocbekom pa so se v polemičnih replikah v naslednjih treh številkah štirinajstdnevnika nadaljevala.
Leta 1991 je Slovenska republiška skupščina obvestila jugoslovansko zvezno skupščino, da bo Republika Slovenija v skladu z izidom decembrskega plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti najpozneje 26. junija 1991 razglasila državno samostojnost in da se želi pred tem pogajati o začasnem izvajanju nekaterih zveznih funkcij na območju Slovenije.
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov