Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra
Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan
Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Današnji dan zavezniške države v drugi svetovni vojni slovesno praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Tega dne so enote Narodnoosvobodilne vojske vstopile v slovensko glavno mesto Ljubljano. To se je zgodilo po koncu nekajdnevnih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije Jugoslovanske armade. Osmega maja zvečer so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. Devetega maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«. Tega trenutka se je radijska napovedovalka Štefka Vendramin takole spominjala. *Posnetek
V spomin na 9. maj 1945 je današnji dan tudi praznik glavnega mesta Slovenije. V spomin na medvojni žičnati obroč okoli mesta so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«.
Deveti maj pa je tudi dan Evrope, dan, ko Evropska unija praznuje začetek nastajanja. Na današnji dan leta 1950 se je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v kontekstu sprave in zagotavljanja trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. Schumanovo deklaracijo ima Evropa za začetek integracijskega procesa, ki je pripeljal do današnje Evropske unije.
9. maja 1875 se je v Hotinji vasi rodil klasični filolog Anton Dolar. Maturiral je na mariborski klasični gimnaziji in doktoriral na dunajski univerzi. Po študiju je za kratek čas služboval v Mariboru, potem pa osem let na celjski gimnaziji. Leta 1910 se je z družino preselil v Maribor in spet začel službovanje na klasični gimnaziji. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil najprej napoten v Galicijo, nato pa na soško fronto. Ob koncu vojne se je kot rezervni stotnik pridružil prvi slovenski vojski generala Maistra in bil ob razorožitvi nemške mestne varnostne straže eden izmed štirih poveljnikov napadalnih skupin. Pozneje je bil poslan na Koroško, po vrnitvi pa je v Mariboru spet delal kot gimnazijski profesor do upokojitve leta 1937. Strokovno je dr. Anton Dolar pisal o metodiki pouka latinščine, posvečal pa se je tudi slavistični literaturi, moderni ter objavljal prispevek v slovenskih, čeških in nemških časopisih. Klasični filolog Anton Dolar se je rodil leta 1875 v Hotinji vasi v današnji občini Hoče - Slivnica.
9. maja leta 1975 je v Naših razgledih izšel intervju tržaškega pisatelj Borisa Pahorja z Edvardom Kocbekom. Šlo je za ponatis iz zbornika »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, ki je izšel v Trstu, v njem pa je Kocbek spregovoril tudi o usodi domobrancev, ki so jih Angleži maja 1945 s Koroškega vrnili v Slovenijo, tu pa so bili večinoma usmrčeni. Kocbek med drugim reče:« Tako dolgo se ne bomo znebili preganjavice in more, dokler javno ne priznamo svoje krivde, svoje velike krivde. Brez tega dejanja Slovenci ne bomo nikoli stopili v čisto in jasno ozračje prihodnosti.« Intervju, ki je v takoj razprodanih Naših razgledih izšel na simboličen dan – na dan zmage, ko so na Trgu revolucije, današnjem Trgu republike v Ljubljani, slovesno odkrili spomenik revoluciji –, je bil deležen ostre in soglasne politične obsodbe, obračunavanja z Edvardom Kocbekom pa so se v polemičnih replikah v naslednjih treh številkah štirinajstdnevnika nadaljevala.
Leta 1991 je Slovenska republiška skupščina obvestila jugoslovansko zvezno skupščino, da bo Republika Slovenija v skladu z izidom decembrskega plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti najpozneje 26. junija 1991 razglasila državno samostojnost in da se želi pred tem pogajati o začasnem izvajanju nekaterih zveznih funkcij na območju Slovenije.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra
Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan
Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Današnji dan zavezniške države v drugi svetovni vojni slovesno praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Tega dne so enote Narodnoosvobodilne vojske vstopile v slovensko glavno mesto Ljubljano. To se je zgodilo po koncu nekajdnevnih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije Jugoslovanske armade. Osmega maja zvečer so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. Devetega maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«. Tega trenutka se je radijska napovedovalka Štefka Vendramin takole spominjala. *Posnetek
V spomin na 9. maj 1945 je današnji dan tudi praznik glavnega mesta Slovenije. V spomin na medvojni žičnati obroč okoli mesta so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«.
Deveti maj pa je tudi dan Evrope, dan, ko Evropska unija praznuje začetek nastajanja. Na današnji dan leta 1950 se je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v kontekstu sprave in zagotavljanja trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. Schumanovo deklaracijo ima Evropa za začetek integracijskega procesa, ki je pripeljal do današnje Evropske unije.
9. maja 1875 se je v Hotinji vasi rodil klasični filolog Anton Dolar. Maturiral je na mariborski klasični gimnaziji in doktoriral na dunajski univerzi. Po študiju je za kratek čas služboval v Mariboru, potem pa osem let na celjski gimnaziji. Leta 1910 se je z družino preselil v Maribor in spet začel službovanje na klasični gimnaziji. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil najprej napoten v Galicijo, nato pa na soško fronto. Ob koncu vojne se je kot rezervni stotnik pridružil prvi slovenski vojski generala Maistra in bil ob razorožitvi nemške mestne varnostne straže eden izmed štirih poveljnikov napadalnih skupin. Pozneje je bil poslan na Koroško, po vrnitvi pa je v Mariboru spet delal kot gimnazijski profesor do upokojitve leta 1937. Strokovno je dr. Anton Dolar pisal o metodiki pouka latinščine, posvečal pa se je tudi slavistični literaturi, moderni ter objavljal prispevek v slovenskih, čeških in nemških časopisih. Klasični filolog Anton Dolar se je rodil leta 1875 v Hotinji vasi v današnji občini Hoče - Slivnica.
9. maja leta 1975 je v Naših razgledih izšel intervju tržaškega pisatelj Borisa Pahorja z Edvardom Kocbekom. Šlo je za ponatis iz zbornika »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, ki je izšel v Trstu, v njem pa je Kocbek spregovoril tudi o usodi domobrancev, ki so jih Angleži maja 1945 s Koroškega vrnili v Slovenijo, tu pa so bili večinoma usmrčeni. Kocbek med drugim reče:« Tako dolgo se ne bomo znebili preganjavice in more, dokler javno ne priznamo svoje krivde, svoje velike krivde. Brez tega dejanja Slovenci ne bomo nikoli stopili v čisto in jasno ozračje prihodnosti.« Intervju, ki je v takoj razprodanih Naših razgledih izšel na simboličen dan – na dan zmage, ko so na Trgu revolucije, današnjem Trgu republike v Ljubljani, slovesno odkrili spomenik revoluciji –, je bil deležen ostre in soglasne politične obsodbe, obračunavanja z Edvardom Kocbekom pa so se v polemičnih replikah v naslednjih treh številkah štirinajstdnevnika nadaljevala.
Leta 1991 je Slovenska republiška skupščina obvestila jugoslovansko zvezno skupščino, da bo Republika Slovenija v skladu z izidom decembrskega plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti najpozneje 26. junija 1991 razglasila državno samostojnost in da se želi pred tem pogajati o začasnem izvajanju nekaterih zveznih funkcij na območju Slovenije.
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov