Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Duhovnik, pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar  Urban Jarnik  je leta 1832 izdal prvi slovenski etimološki – pomenoslovni – slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Pod vplivom romantike je postal tudi prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem. Kot kaplan v Celovcu je leta 1812 objavil Herderjevo poglavje o Slovanih, ki je sprožilo zanimanje za zbiranje slovenskega narodnega blaga -  ljudskih pesmi, basni, pravljic, pripovedk in pregovorov. Vrsto let je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi prispevki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. V svojih nemških zapisih je vztrajno uporabljal izraz "slowenisch" namesto "windisch".  Urban Jarnik se je rodil leta 1784 v kraju Potok v Ziljski dolini

Gledališki in filmski režiser, igralec in pedagog Jože Gale je leta 1938 diplomiral na gledališkem oddelku konservatorija v Pragi in dobil prvi angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bil med prvimi člani in igralci januarja leta 1944 v Črnomlju ustanovljenega Slovenskega narodnega gledališča. *Posnetek Po drugi svetovni vojni se je Jože Gale izpopolnjeval v filmskih ateljejih na Češkoslovaškem in bil nato režiser pri Triglav filmu ter v Mestnem gledališču ljubljanskem. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil redni profesor in tudi rektor Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V gledališču je režiral več kot petdeset del, po nekaj dokumentarnih filmih pa je posnel trilogijo »Kekec«, »Srečno, Kekec« in »Kekčeve ukane« ter »Družinski dnevnik« in »Pustoto«. Več filmov je posnel tudi zunaj Slovenije. Jože Gale se je rodil pred 110 leti (1913) v Grosupljem.

11. maja pred 90 leti (1933) je mariborski mestni načelnik dr. Franjo Lipold predlagal, da mestni svet generala Rudolfa Maistra imenuje za prvega častnega meščana Maribora, po tistem ko je mesto že skoraj poldrugo desetletje živelo v novi južnoslovanski državi. Predlog je bil sprejet in z navdušenjem odobren. Slovesno praznovanje ob 15. obletnici osvoboditve in prekinitve državnopravnih odnosov z Avstro-Ogrsko ter podelitvi častnega meščanstva je potekalo 19. novembra 1933 na Glavnem trgu v Mariboru. V dobrih 22 letih življenja v Kraljevini Jugoslaviji je Maribor razglasil dva časna meščana – drugi je bil politik in narodni voditelj dr. Anton Korošec.

Leta 2006 so v južnih vrtovih praškega gradu Hradčani odkrili doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika, delo njegove učenke, akademske kiparke Vladimire Bratuš. Kip je avtorica modelirala že leta 1951 in stoji tudi v atriju Križank v Ljubljani. Pobudo za njegovo postavitev je dalo  Slovensko veleposlaništvo v Pragi na čelu s tedanjim veleposlanikom Dragom Mirošičem, podprl pa jo je urad tedanjega češkega predsednika Vaclava Klausa. Kip arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil od leta 1920 do leta 1930 glavni arhitekt obnove gradu nekdanjih čeških kraljev in knezov, je prvi javni spomenik znotraj spomeniško zaščitenega kompleksa današnjega muzeja in rezidence predsednika češke republike.