Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti
Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo
Slovenija v Svetu Evrope
Leta 1869 so v avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«. Ta dogodek predstavlja pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati tele predmete: verouk, jezik, računstvo, deloma prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let. V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču za stavbo realke ob današnji Vegovi ulici v Ljubljani. Ob izidu avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skorajda ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.
Vinarski in sadjarski strokovnjak Ivan Belle je kot agronom – strokovnjak za vinogradništvo med drugim služboval tudi v Bolgariji. Tam je bil uradni avstrijski izvedenec za obnovo vinogradov. S svojimi deli je pospeševal sadjarstvo in vinogradništvo, prispeval k obnovi vinogradov in vplival na organizacijo vinske trgovine. Deloval je kot potujoči strokovni učitelj, kletarski nadzornik v Mariboru, nato ravnatelj kmetijske šole v Šentjurju pri Celju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Sadjarskega društva za Slovenijo in je postal njegov prvi predsednik. Ivan Belle se je rodil leta 1867 v Kostanjevici na Krki.
14. maja 1907 so bile tudi v tedanjih slovenskih deželah avstro-ogrske volitve v dunajski državni zbor. Potekale so prvič po uvedbi splošne volilne pravice, ki pa je veljala samo za moške. Na širšem slovenskem ozemlju je socialdemokracija dobila 10 odstotkov glasov, na ožjem pa 9. V Trstu, Mariboru, Beljaku in Celovcu so bili izvoljeni socialdemokratski kandidati, na Kranjskem pa nikjer. Volitve so razkrile tudi manipulacije z oblikovanjem volilnih okrajev v korist konservativnih , predvsem pa v prid Nemcem in v škodo manjših narodov. Na listi Jugoslovanske socialdemokratske stranke se je v volilni boj podal tudi pisatelj Ivan Cankar. Ni bil uspešen, saj ga je porazil protikandidat iz Slovenske ljudske stranke, ki je v volilnem okraju Zagorje ob Savi zbral 4571 glasov, Ivan Cankar pa le 1302 glasova.
Pred tridesetimi leti (1993) je bila Slovenija skupaj z Estonijo, Litvo, Češko, Slovaško in Romunijo sprejeta v članstvo Sveta Evrope. Postala je 28 polnopravna članica v tej mednarodni organizaciji, ustanovljeni leta 1949. Svet Evrope je regionalna mednarodna organizacija, katere delo temelji na treh stebrih; krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in vladavine prava. Slovenija je pogodbenica večine od okoli 220 mednarodnih pogodb , ki so nastale znotraj Sveta Evrope in je leta 2009 prvič predsedovala odboru ministrov Sveta Evrope.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti
Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo
Slovenija v Svetu Evrope
Leta 1869 so v avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«. Ta dogodek predstavlja pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati tele predmete: verouk, jezik, računstvo, deloma prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let. V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču za stavbo realke ob današnji Vegovi ulici v Ljubljani. Ob izidu avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skorajda ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.
Vinarski in sadjarski strokovnjak Ivan Belle je kot agronom – strokovnjak za vinogradništvo med drugim služboval tudi v Bolgariji. Tam je bil uradni avstrijski izvedenec za obnovo vinogradov. S svojimi deli je pospeševal sadjarstvo in vinogradništvo, prispeval k obnovi vinogradov in vplival na organizacijo vinske trgovine. Deloval je kot potujoči strokovni učitelj, kletarski nadzornik v Mariboru, nato ravnatelj kmetijske šole v Šentjurju pri Celju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Sadjarskega društva za Slovenijo in je postal njegov prvi predsednik. Ivan Belle se je rodil leta 1867 v Kostanjevici na Krki.
14. maja 1907 so bile tudi v tedanjih slovenskih deželah avstro-ogrske volitve v dunajski državni zbor. Potekale so prvič po uvedbi splošne volilne pravice, ki pa je veljala samo za moške. Na širšem slovenskem ozemlju je socialdemokracija dobila 10 odstotkov glasov, na ožjem pa 9. V Trstu, Mariboru, Beljaku in Celovcu so bili izvoljeni socialdemokratski kandidati, na Kranjskem pa nikjer. Volitve so razkrile tudi manipulacije z oblikovanjem volilnih okrajev v korist konservativnih , predvsem pa v prid Nemcem in v škodo manjših narodov. Na listi Jugoslovanske socialdemokratske stranke se je v volilni boj podal tudi pisatelj Ivan Cankar. Ni bil uspešen, saj ga je porazil protikandidat iz Slovenske ljudske stranke, ki je v volilnem okraju Zagorje ob Savi zbral 4571 glasov, Ivan Cankar pa le 1302 glasova.
Pred tridesetimi leti (1993) je bila Slovenija skupaj z Estonijo, Litvo, Češko, Slovaško in Romunijo sprejeta v članstvo Sveta Evrope. Postala je 28 polnopravna članica v tej mednarodni organizaciji, ustanovljeni leta 1949. Svet Evrope je regionalna mednarodna organizacija, katere delo temelji na treh stebrih; krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in vladavine prava. Slovenija je pogodbenica večine od okoli 220 mednarodnih pogodb , ki so nastale znotraj Sveta Evrope in je leta 2009 prvič predsedovala odboru ministrov Sveta Evrope.
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov