Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope

Leta 1869 so v avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«. Ta dogodek predstavlja pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati tele predmete: verouk, jezik, računstvo, deloma prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let. V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču  za  stavbo  realke  ob  današnji  Vegovi  ulici  v  Ljubljani.  Ob izidu avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skorajda ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.

Vinarski in sadjarski strokovnjak Ivan Belle je kot agronom – strokovnjak za vinogradništvo med drugim služboval tudi v Bolgariji. Tam je bil uradni avstrijski izvedenec za obnovo vinogradov. S svojimi deli je pospeševal sadjarstvo in vinogradništvo, prispeval k obnovi vinogradov in vplival na organizacijo vinske trgovine. Deloval je kot potujoči strokovni učitelj, kletarski nadzornik v Mariboru, nato ravnatelj kmetijske šole v Šentjurju pri Celju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Sadjarskega društva za Slovenijo in je postal njegov prvi predsednik. Ivan Belle se je rodil leta 1867 v Kostanjevici na Krki.

14. maja 1907 so bile tudi v tedanjih slovenskih deželah avstro-ogrske volitve v dunajski državni zbor. Potekale so prvič po uvedbi splošne volilne pravice, ki pa je veljala samo za moške. Na širšem slovenskem ozemlju je socialdemokracija dobila 10 odstotkov glasov, na ožjem pa 9. V Trstu, Mariboru, Beljaku in Celovcu so bili izvoljeni socialdemokratski kandidati, na Kranjskem pa nikjer. Volitve so razkrile tudi manipulacije z oblikovanjem volilnih okrajev v korist konservativnih , predvsem pa v prid Nemcem in v škodo manjših narodov. Na listi Jugoslovanske socialdemokratske stranke se je v volilni boj podal tudi pisatelj Ivan Cankar. Ni bil uspešen, saj ga je porazil protikandidat iz Slovenske ljudske stranke, ki je v volilnem okraju Zagorje ob Savi zbral 4571 glasov, Ivan Cankar pa le 1302 glasova.

Pred tridesetimi leti (1993) je bila Slovenija skupaj z Estonijo, Litvo, Češko, Slovaško in Romunijo sprejeta v članstvo Sveta Evrope. Postala je 28 polnopravna članica v tej mednarodni organizaciji, ustanovljeni leta 1949. Svet Evrope je regionalna mednarodna organizacija, katere delo temelji na treh stebrih; krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in vladavine prava. Slovenija je pogodbenica večine od okoli 220 mednarodnih pogodb , ki so nastale znotraj Sveta Evrope in je leta 2009 prvič predsedovala odboru ministrov Sveta Evrope.