Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

22. maj - 70 let od »druge agrarne reforme« (1953)

21.05.2023

Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Slikar in lutkar Cveto Ščuka je gimnazijo obiskoval v Pazinu, šolanje nadaljeval na umetnoobrtni šoli v Ljubljani in leta 1921 sklenil študij slikarstva na akademiji v Firencah. V letih od 1922 do 1953 je poučeval risanje na gimnazijah v Idriji, Murski Soboti in Celju. V Murski Soboti je izdelal tudi načrt za spomenik padlim vojakom, ki so ga odkrili junija 1931, tam in v Celju pa je ustanovil in vodil marionetni gledališči, kjer je režiral, izdeloval lutke in scene. V Celju je vodil tudi gledališče ročnih lutk ter skrbel za vzgojo mladih lutkovnih ustvarjalcev. Slikar in lutkar Cveto Ščuka se je rodil leta 1895 v Barkovljah pri Trstu.

 

Pred 120 leti (1903) je skupina na Dunaju študirajočih slovenskih slikarjev ustanovila akademski klub Vesna. To so bili Hinko Smrekar, Maksim Gaspari, Gvido Birolla, Saša Šantel, kipar Svitoslav Peruzzi in hrvaški kipar Ivan Meštrović. Bili so protigermanizacijsko narodno usmerjeni, po umetniški strani pa so delovali skladno z načelom “iz naroda za narod”. Z občutkom za folkloro so v umetnosti skušali zavestno zajeti bistvo narodovega izročila; téme so črpali iz ljudskih pravljic in druge dediščine. Uveljavili so se po večini kot ilustratorji, avtorji razglednic in knjižnih oprem. S takim delom so poskrbeli za večjo priljubljenost umetnosti. Ustanovitelji Akademskega kluba Vesna sodijo tudi med utemeljitelje slovenske karikature in likovne satire; pri tem je bil najbolj v ospredju Hinko Smrekar.

 

22. maja pred 70 leti (1953) je Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije uzakonila tako imenovano »drugo agrarno reformo«, ki je pripeljala do nacionalizacije vseh kmetijskih zemljišč. Ker je zemljiški maksimum po prvi agrarni reformi kmetom dopuščal od 25 do 35 hektarjev obdelovalne zemlje, ta še ni bistveno prizadela slovenskega kmeta. To se je zgodilo šele leta 1953, ko je bil zemljiški maksimum znižan na 10 do 15 hektarjev, to pa je oslabilo zasebni kmetijski sektor. Uveljavitev načela »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«, je povzročila razlastitev vseh zemljiških lastnikov, ki svoje zemlje niso obdelovali sami ali je niso obdelovali njihovi družinski člani, ampak jo je obdelovala najeta delovna sila ali so jo dali v najem. To so bila predvsem zasebna posestva s skupno površino več kot 45 hektarjev ali obdelovalno zemljo od 25 do 35 hektarjev, zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb, cerkva, samostanov in drugih zasebnih pravnih ustanov. *Posnetek Je povedal zgodovinar dr. Jože Prinčič. Z nacionalizacijo so nastale kmetijske obdelovalne zadruge, na katerih je temeljilo novo socialistično kmetijstvo, ki je tudi pozneje doživelo vrsto reform in se po osamosvojitvi izteklo v proces denacionalizacije kmetijskih zemljišč in gozdov po letu 1992.

 

Predsednik generalne skupščine Organizacije združenih narodov Šamir Šihabi je 22. maja 1992 malo pred pol enajsto dopoldne po ameriškem času razglasil Republiko Slovenijo za 176. polnopravno članico organizacije.  Slovensko delegacijo pod vodstvom predsednika Milana Kučana so pospremili na sedeže v slovenski klopi med Salomonskimi otoki in Singapurjem v prednjih vrstah kongresne dvorane. Za našo državo so v Združene narode uradno sprejeli še Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. Uro pozneje so s posebnim ceremonialom in nagovorom generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Galija pred palačo dvignili zastave treh na novo sprejetih držav. Tako se je za Slovenijo končalo enoletno poosamosvojitveno obdobje dvomov in negotovosti, saj so se ji kot polnopravni članici Organizacije združenih narodov odprla vrata tudi v njene številne organizacije.


Na današnji dan

6258 epizod

Na današnji dan

6258 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

22. maj - 70 let od »druge agrarne reforme« (1953)

21.05.2023

Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Slikar in lutkar Cveto Ščuka je gimnazijo obiskoval v Pazinu, šolanje nadaljeval na umetnoobrtni šoli v Ljubljani in leta 1921 sklenil študij slikarstva na akademiji v Firencah. V letih od 1922 do 1953 je poučeval risanje na gimnazijah v Idriji, Murski Soboti in Celju. V Murski Soboti je izdelal tudi načrt za spomenik padlim vojakom, ki so ga odkrili junija 1931, tam in v Celju pa je ustanovil in vodil marionetni gledališči, kjer je režiral, izdeloval lutke in scene. V Celju je vodil tudi gledališče ročnih lutk ter skrbel za vzgojo mladih lutkovnih ustvarjalcev. Slikar in lutkar Cveto Ščuka se je rodil leta 1895 v Barkovljah pri Trstu.

 

Pred 120 leti (1903) je skupina na Dunaju študirajočih slovenskih slikarjev ustanovila akademski klub Vesna. To so bili Hinko Smrekar, Maksim Gaspari, Gvido Birolla, Saša Šantel, kipar Svitoslav Peruzzi in hrvaški kipar Ivan Meštrović. Bili so protigermanizacijsko narodno usmerjeni, po umetniški strani pa so delovali skladno z načelom “iz naroda za narod”. Z občutkom za folkloro so v umetnosti skušali zavestno zajeti bistvo narodovega izročila; téme so črpali iz ljudskih pravljic in druge dediščine. Uveljavili so se po večini kot ilustratorji, avtorji razglednic in knjižnih oprem. S takim delom so poskrbeli za večjo priljubljenost umetnosti. Ustanovitelji Akademskega kluba Vesna sodijo tudi med utemeljitelje slovenske karikature in likovne satire; pri tem je bil najbolj v ospredju Hinko Smrekar.

 

22. maja pred 70 leti (1953) je Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije uzakonila tako imenovano »drugo agrarno reformo«, ki je pripeljala do nacionalizacije vseh kmetijskih zemljišč. Ker je zemljiški maksimum po prvi agrarni reformi kmetom dopuščal od 25 do 35 hektarjev obdelovalne zemlje, ta še ni bistveno prizadela slovenskega kmeta. To se je zgodilo šele leta 1953, ko je bil zemljiški maksimum znižan na 10 do 15 hektarjev, to pa je oslabilo zasebni kmetijski sektor. Uveljavitev načela »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«, je povzročila razlastitev vseh zemljiških lastnikov, ki svoje zemlje niso obdelovali sami ali je niso obdelovali njihovi družinski člani, ampak jo je obdelovala najeta delovna sila ali so jo dali v najem. To so bila predvsem zasebna posestva s skupno površino več kot 45 hektarjev ali obdelovalno zemljo od 25 do 35 hektarjev, zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb, cerkva, samostanov in drugih zasebnih pravnih ustanov. *Posnetek Je povedal zgodovinar dr. Jože Prinčič. Z nacionalizacijo so nastale kmetijske obdelovalne zadruge, na katerih je temeljilo novo socialistično kmetijstvo, ki je tudi pozneje doživelo vrsto reform in se po osamosvojitvi izteklo v proces denacionalizacije kmetijskih zemljišč in gozdov po letu 1992.

 

Predsednik generalne skupščine Organizacije združenih narodov Šamir Šihabi je 22. maja 1992 malo pred pol enajsto dopoldne po ameriškem času razglasil Republiko Slovenijo za 176. polnopravno članico organizacije.  Slovensko delegacijo pod vodstvom predsednika Milana Kučana so pospremili na sedeže v slovenski klopi med Salomonskimi otoki in Singapurjem v prednjih vrstah kongresne dvorane. Za našo državo so v Združene narode uradno sprejeli še Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. Uro pozneje so s posebnim ceremonialom in nagovorom generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Galija pred palačo dvignili zastave treh na novo sprejetih držav. Tako se je za Slovenijo končalo enoletno poosamosvojitveno obdobje dvomov in negotovosti, saj so se ji kot polnopravni članici Organizacije združenih narodov odprla vrata tudi v njene številne organizacije.


21.08.2024

21. avgust - Veruška N., žrtev morskega psa pri Kraljevici (1934)

Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

20. avgust - pomen Videmskega sporazuma (1955)

Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

19. avgust - Vuhred – naša prva hidroelektrarna zgrajena brez tuje pomoči (1958)

Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

18. avgust - z balonom od Belgije do Goričkega (1934)

Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

17. avgust - Henrika Šantel (1874) emancipirana likovna umetnica

Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

16. avgust - Ljubljanska borza za blago in vrednote (1924)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

15. avgust - prvo spominsko znamenje v čast Josipu Jurčiču (1882)

Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

14. avgust - šesta slovenska čitalnica na Primorskem (1864)

»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

13. avgust - župan Gradca iz Slovenskih goric (1927)

Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

12. avgust - Ivan Cankar po ovadbi aretiran (1914)

Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

11. avgust - prvo srečanje pod mogočno Najevsko lipo (1991)

Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

10. avgust - prihod največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz (1942)

Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

9. avgust - Gašper Rojko, rektor Karlove univerze v Pragi (1797)

Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

8. avgust - hude poplave prizadele Slovenijo (1926)

Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

7. avgust - Slavko Jan (1904) režiser enega od mejnikov v razvoju našega gledališča

Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

6. avgust - Janez Marolt (1943) zgodovinarjeva pot od antike do Homškega hriba

Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

5. avgust - pomen mesta Koper v 16. stoletju (1584)

Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

4. avgust - Manica Koman (1880) radijska pripovedovalka pravljic in zgodb

Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

3. avgust - »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« - Alojz Gradnik (1882)

Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

2. avgust - Lojze Simoniti (1901) zdravnik zoper tuberkulozo

Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 4 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov