Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odličen oblikovalec ljudske komike
Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb
Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican, ob koncu pa se je udeležil bojev za severno mejo. Po vojni je končal še študij na dunajski akademiji za glasbo in gledališko umetnost in leta 1921 postal član ljubljanske Drame. Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearjevih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot gledališki režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. V letih od 1939 do 1943 je za Radio Ljubljana napisal približno šestdeset šaljivih in zajedljivih zgodb z glavnim junakom Nacetom Kapljem. Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah se je rodil leta 1892 v Dobrunjah pri Ljubljani.
Prvi večji projekt arhitekta Vladimirja Šubica je bil mogočni stanovanjski kompleks ob Njegoševi cesti v Ljubljani, imenovan »Meksika«, zgrajen leta 1927. Pri načrtovanju je uveljavil evropske, še posebno nemške in avstrijske pobude družbene stanovanjske zidave. To ime je stanovanjska stavba dobila po vojakih – meksikajnarjih, ki jih je v Mehiko popeljal Ferdinand Maksimilijan, brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa, in so se zbirali v začasnem taboru na travniku ob sedanji Njegoševi cesti. Tega kraja se je prijelo ime »«Mexikainer platz« in tako je stavba, ki je bila na tem kraju sezidana čez pol stoletja, dobila ime. Med poslovnimi stavbami arhitekta Vladimirja Šubica v Ljubljani so Delavska zbornica ob Miklošičevi cesti, Dom grafikov na Trgu Osvobodilne fronte ter Trgovska akademija na vogalu Prešernove ceste in Gregorčičeve ulice. Njegovo glavno delo je stanovanjsko-poslovni kompleks Nebotičnik, zgrajen leta 1933. Ljubljanski Nebotičnik je bil tedaj najvišja stavba na Balkanu in deveta v Evropi, s svojo modernistično impresivno podobo in avtorsko prepoznavnim arhitekturnim jezikom pa se je uveljavil kot simbol in arhitekturno-urbanistična ikona medvojne Ljubljane. Vladimir Šubic je bil tudi odličen interierist in je skoraj vse svoje stavbe tudi sam opremil. Rodil se je leta 1894 v Ljubljani.
Anton Ogorelec se je po diplomi na ljubljanski tehniški fakulteti posvetil projektiranju zaščitnih relejev in avtomatizaciji hidroelektrarn. Po združitvi slovenske elektroindustrije z Iskro je postal direktor razvojnega sektorja in njenega zavoda za avtomatizacijo. Od leta 1960 je predaval na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani in s sodelavci ustvaril Slovenski elektrotehniški slovar ter številne študije. Sodeloval je v mednarodnih elektrotehniških komisijah in bil med ustanovitelji jugoslovanske revije Avtomatika. Elektrotehnik Anton Ogorelec se je rodil leta 1924 na Reki.
23. maja 1991 so enote mariborske garnizíje Jugoslovanske ljudske armade obkolile 710. učni center Teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru. Pripadniki teritorialne obrambe so v bližini centra pred tem zajeli dva armadna izvidnika in ju po zaslišanju izpustili. Armadna skupina, ki je obkolila učni center, v katerem je služila vojaški rok prva generacija slovenskih vojakov, je zahtevala izročitev tistih, ki so zajeli izvidnika. Incident je bil uresničenje generalštabnega sklepa o tem, da bo Jugoslovanska armada sama prišla po nabornike, če napotitve v njene vrste ne bodo zagotovile slovenske oblasti. Grozil je neposreden spopad, a napetost je delno popustila zaradi pogajanj med armado, teritorialno obrambo in mariborsko civilno oblastjo. Ta so potekala v prostorih mestne občine Maribor. Med večernim nadaljevanjem pogajanj so armadni specialci aretirali poveljnika Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine Vladimirja Miloševića in njegovega sodelavca Milka Ozmeca. *Posnetek Je povedal Vladimir Miloševič, ki ga je vojaško sodišče kmalu izpustilo, toda aretacija je med Mariborčani vzbudila veliko ogorčenje, zato so v bližini učnega centra z živim zidom preprečili premike jugoslovanske armade, skoraj vsem vojaškim objektom v mestu pa so izključili telefonske povezave in dobavo električne energije.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Odličen oblikovalec ljudske komike
Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb
Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican, ob koncu pa se je udeležil bojev za severno mejo. Po vojni je končal še študij na dunajski akademiji za glasbo in gledališko umetnost in leta 1921 postal član ljubljanske Drame. Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearjevih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot gledališki režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. V letih od 1939 do 1943 je za Radio Ljubljana napisal približno šestdeset šaljivih in zajedljivih zgodb z glavnim junakom Nacetom Kapljem. Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah se je rodil leta 1892 v Dobrunjah pri Ljubljani.
Prvi večji projekt arhitekta Vladimirja Šubica je bil mogočni stanovanjski kompleks ob Njegoševi cesti v Ljubljani, imenovan »Meksika«, zgrajen leta 1927. Pri načrtovanju je uveljavil evropske, še posebno nemške in avstrijske pobude družbene stanovanjske zidave. To ime je stanovanjska stavba dobila po vojakih – meksikajnarjih, ki jih je v Mehiko popeljal Ferdinand Maksimilijan, brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa, in so se zbirali v začasnem taboru na travniku ob sedanji Njegoševi cesti. Tega kraja se je prijelo ime »«Mexikainer platz« in tako je stavba, ki je bila na tem kraju sezidana čez pol stoletja, dobila ime. Med poslovnimi stavbami arhitekta Vladimirja Šubica v Ljubljani so Delavska zbornica ob Miklošičevi cesti, Dom grafikov na Trgu Osvobodilne fronte ter Trgovska akademija na vogalu Prešernove ceste in Gregorčičeve ulice. Njegovo glavno delo je stanovanjsko-poslovni kompleks Nebotičnik, zgrajen leta 1933. Ljubljanski Nebotičnik je bil tedaj najvišja stavba na Balkanu in deveta v Evropi, s svojo modernistično impresivno podobo in avtorsko prepoznavnim arhitekturnim jezikom pa se je uveljavil kot simbol in arhitekturno-urbanistična ikona medvojne Ljubljane. Vladimir Šubic je bil tudi odličen interierist in je skoraj vse svoje stavbe tudi sam opremil. Rodil se je leta 1894 v Ljubljani.
Anton Ogorelec se je po diplomi na ljubljanski tehniški fakulteti posvetil projektiranju zaščitnih relejev in avtomatizaciji hidroelektrarn. Po združitvi slovenske elektroindustrije z Iskro je postal direktor razvojnega sektorja in njenega zavoda za avtomatizacijo. Od leta 1960 je predaval na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani in s sodelavci ustvaril Slovenski elektrotehniški slovar ter številne študije. Sodeloval je v mednarodnih elektrotehniških komisijah in bil med ustanovitelji jugoslovanske revije Avtomatika. Elektrotehnik Anton Ogorelec se je rodil leta 1924 na Reki.
23. maja 1991 so enote mariborske garnizíje Jugoslovanske ljudske armade obkolile 710. učni center Teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru. Pripadniki teritorialne obrambe so v bližini centra pred tem zajeli dva armadna izvidnika in ju po zaslišanju izpustili. Armadna skupina, ki je obkolila učni center, v katerem je služila vojaški rok prva generacija slovenskih vojakov, je zahtevala izročitev tistih, ki so zajeli izvidnika. Incident je bil uresničenje generalštabnega sklepa o tem, da bo Jugoslovanska armada sama prišla po nabornike, če napotitve v njene vrste ne bodo zagotovile slovenske oblasti. Grozil je neposreden spopad, a napetost je delno popustila zaradi pogajanj med armado, teritorialno obrambo in mariborsko civilno oblastjo. Ta so potekala v prostorih mestne občine Maribor. Med večernim nadaljevanjem pogajanj so armadni specialci aretirali poveljnika Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine Vladimirja Miloševića in njegovega sodelavca Milka Ozmeca. *Posnetek Je povedal Vladimir Miloševič, ki ga je vojaško sodišče kmalu izpustilo, toda aretacija je med Mariborčani vzbudila veliko ogorčenje, zato so v bližini učnega centra z živim zidom preprečili premike jugoslovanske armade, skoraj vsem vojaškim objektom v mestu pa so izključili telefonske povezave in dobavo električne energije.
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov