Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar

Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican, ob koncu pa se je udeležil bojev za severno mejo. Po vojni je končal še študij na dunajski akademiji za glasbo in gledališko umetnost in leta 1921 postal član ljubljanske Drame. Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearjevih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot gledališki režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. V letih od 1939 do 1943 je za Radio Ljubljana napisal približno šestdeset šaljivih in zajedljivih zgodb z glavnim junakom Nacetom Kapljem. Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah se je rodil leta 1892 v Dobrunjah pri Ljubljani.

Prvi večji projekt arhitekta Vladimirja Šubica je bil mogočni stanovanjski kompleks ob Njegoševi cesti v Ljubljani, imenovan »Meksika«, zgrajen leta 1927. Pri načrtovanju je uveljavil evropske, še posebno nemške in avstrijske pobude družbene stanovanjske zidave. To ime je stanovanjska stavba dobila po  vojakih – meksikajnarjih, ki jih je v Mehiko popeljal Ferdinand Maksimilijan, brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa, in so se zbirali v začasnem taboru na travniku ob sedanji Njegoševi cesti. Tega kraja se je prijelo ime »«Mexikainer platz« in tako je stavba, ki je bila na tem kraju sezidana čez pol stoletja, dobila ime. Med poslovnimi stavbami arhitekta Vladimirja Šubica v Ljubljani so Delavska zbornica ob Miklošičevi cesti, Dom grafikov na Trgu Osvobodilne fronte ter Trgovska akademija na vogalu Prešernove ceste in Gregorčičeve ulice. Njegovo glavno delo je stanovanjsko-poslovni kompleks Nebotičnik, zgrajen leta 1933. Ljubljanski Nebotičnik je bil tedaj najvišja stavba na Balkanu in deveta v Evropi, s svojo modernistično impresivno podobo in avtorsko prepoznavnim arhitekturnim jezikom pa se je uveljavil kot simbol in arhitekturno-urbanistična ikona medvojne Ljubljane. Vladimir Šubic je bil tudi odličen interierist in je skoraj vse svoje stavbe tudi sam opremil. Rodil se je leta 1894 v Ljubljani.

Anton Ogorelec se je po diplomi na ljubljanski tehniški fakulteti posvetil projektiranju zaščitnih relejev in avtomatizaciji hidroelektrarn. Po združitvi slovenske elektroindustrije z Iskro je postal direktor razvojnega sektorja in njenega zavoda za avtomatizacijo. Od leta 1960 je predaval na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani in s sodelavci ustvaril Slovenski elektrotehniški slovar ter številne študije. Sodeloval je v mednarodnih elektrotehniških komisijah in bil med ustanovitelji jugoslovanske revije Avtomatika. Elektrotehnik Anton Ogorelec se je rodil leta 1924 na Reki.

23. maja 1991 so enote mariborske garnizíje Jugoslovanske ljudske armade obkolile 710. učni center Teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru. Pripadniki teritorialne obrambe so v bližini centra pred tem zajeli dva armadna izvidnika in ju po zaslišanju izpustili. Armadna skupina, ki je obkolila učni center, v katerem je služila vojaški rok prva generacija slovenskih vojakov, je zahtevala izročitev tistih, ki so zajeli izvidnika. Incident je bil uresničenje generalštabnega sklepa o tem, da bo Jugoslovanska armada sama prišla po nabornike, če napotitve v njene vrste ne bodo zagotovile slovenske oblasti. Grozil je neposreden spopad, a napetost je delno popustila zaradi pogajanj med armado, teritorialno obrambo in mariborsko civilno oblastjo. Ta so potekala v prostorih mestne občine Maribor. Med večernim nadaljevanjem pogajanj so armadni specialci aretirali poveljnika Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine Vladimirja Miloševića in njegovega sodelavca Milka Ozmeca. *Posnetek Je povedal Vladimir Miloševič, ki ga  je vojaško sodišče kmalu  izpustilo, toda aretacija je med Mariborčani vzbudila veliko ogorčenje, zato so v bližini učnega centra z živim zidom preprečili premike jugoslovanske armade, skoraj vsem vojaškim objektom v mestu pa so izključili telefonske povezave in dobavo električne energije.