Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju

Na pobudo književnika Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeku, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po ne povsem potrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra pa je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani –, hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi kulturnih evropskih narodov.  Pred 10 leti (2013) so na Trubarjevi domačiji na Ráščici s posebno slovesnostjo odkrili spominsko ploščico ob Trubarjevi vrtnici. *Posnetek   Je povedal njen žlahtnitelj, akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, ki je vrtnico z imenom »trubar« prvič javno predstavil junija 2008 na slovenskem dnevu vrtnic v Volčjem Potoku. 

Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja  Anton Murko se je rodil leta 1809  v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 1832 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.

Skladatelj in gledališki organizator  Danilo Bučar je po prvi svetovni vojni  pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, leta 1921 pa je postal igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi  interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Skladatelj in gledališki organizator  Danilo Bučar – rodil se je leta 1896 v Črnomlju – je bil vrsto let po drugi svetovni vojni tudi urednik za zborovsko glasbo tedanjega Radia Ljubljana.

8. junija 1944 so začela zavezniška letala v neposredni bližini Rogle na Pohorju odmetavati orožje in vojaško opremo za enote 14. divizije slovenske partizanske vojske. Zahodni zavezniki so od leta 1943 partizansko odporniško gibanje obravnavali kot zavezniško v boju proti nacizmu. To zavezništvo so podkrepili tudi z dejanji, med drugim s spuščanjem pomoči iz zraka. Operacije zavezniške po­moči odporniškim gibanjem v Evropi so sodile v okvir dejavnosti britanske in ameriške Službe za posebne operacije. Za operacije pomoči odporniškim gibanjem z orožjem, eksplozivom, opremo in hrano so najpogosteje uporabljali posebej prirejeni ameriški štirimotorni bombnik Liberator B-24.