Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice
Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev
Lirski sopran za klasične operne vloge
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Véliki admiral Anton Haus se je po končani Vojno pomorski akademiji na Reki leta 1892 izkazal na potovanju okoli sveta s korveto Saida, kar ga je pripeljalo do bleščeče vojaške kariere. Leta 1910 je postal viceadmiral, tri leta pozneje admiral in poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice, leta 1916 pa je prvi dobil čin vélikega admirala. Že pred prvo svetovno vojno je pripravil načrte za primer vojne s tedaj še zavezniško Italijo in maja leta 1915, ko se je vojna res začela, je avstro-ogrsko ladjevje po teh načrtih bombardiralo pristanišča in prometne zveze na italijanski obali; to je močno zavrlo italijansko mobilizacijo. Anton Haus je bil cesarjev tajni svétnik, častni doktor tehniške visoke šole na Dunaju ter častni meščan Reke in Ljubljane. Véliki admiral Anton Haus se je rodil leta 1851 v Tolminu.
Pravnik Anton Urbanc je študiral na Dunaju, v Pragi in Ljubljani. Tu je leta 1922 doktoriral in nato imel 25 let odvetniško pisarno v Ljubljani. Bil je med ustanovitelji Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, deloval je v društvu Pravnik, odvetniški zbornici in v Zvezi odvetniških zbornic Kraljevine Jugoslavije. Ob razpadu Avstro-Ogrske leta 1918, takrat je deloval v Pliberku, je objavil nekaj brošur o položaju v Avstriji in o pridružitvi slovenske Koroške Jugoslaviji. Pozneje je pisal o zgodovini odvetništva ter zadružnega in zavarovalnega prava; s tem je delno povezano tudi njegovo pisanje o Francetu Prešernu kot pravniku. Anton Urbanc se je rodil leta 1895 v kraju Sveti Štefan na Zilji na Koroškem.
Družina poznejše sopranistke ter operne in koncertne pevke Anite Meze se je po prvi svetovni vojni iz Trsta preselila v Mekinje pri Kamniku. Tam je Anita pri uršulinkah končala osnovno šolanje in hkrati prepevala v zboru. Zgodaj so spoznali njen pevski talent in to je vplivalo tudi na izbiro poklica. Študirala je na konservatoriju v Ljubljani in na Dunaju. Od leta 1934 je bila stalna članica beograjske opere, pozneje pa je na tamkajšnji Glasbeni akademiji tudi poučevala. Kot operna pevka z lirskim sopranom je bila uspešna v klasičnih vlogah, kot koncertna pevka pa se je uveljavila s ciklom samospevov. Prisluhnimo odlomku, ki je bil posnet leta 1954. *Posnetek Ko je končala kariero v operi, so ji ponudili mesto profesorice solopetja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer je začela delati leta 1969 ter v desetih letih vzgojila vrsto pevcev in pevk. Med njenimi študenti sta bila tudi Tereza Kesovija in Arsen Dedić. Anita Meze se je rodila pred 110 leti (1913) v Trstu.
Ko je bilo v okviru mirovne konference po drugi svetovni vojni odločeno, da bo mesto Gorica pripadlo Italiji, je bila sprejeta politična odločitev, da bo v neposredni bližini, na ozemlju, ki je pripadlo jugoslovanski državi, nastalo mesto z imenom Nova Gorica. Ena prvih velikih delovnih akcij izgradnje mesta, ki je pritegnila približno štiri tisoč ljudi, je bila na današnji dan pred 75 leti (1948), ko je bila na gradbišču tudi slovesnost. Tedanji predsednik Okrajnega izvršilnega odbora Gorice Jože Primožič - Miklavž je takrat vzidal temeljni kamen za prvo stavbo v novem upravnem središču. *Posnetek Ta prva visoka gradnja je bil stanovanjski blok v Kidričevi ulici 33 v Novi Gorici.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice
Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev
Lirski sopran za klasične operne vloge
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Véliki admiral Anton Haus se je po končani Vojno pomorski akademiji na Reki leta 1892 izkazal na potovanju okoli sveta s korveto Saida, kar ga je pripeljalo do bleščeče vojaške kariere. Leta 1910 je postal viceadmiral, tri leta pozneje admiral in poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice, leta 1916 pa je prvi dobil čin vélikega admirala. Že pred prvo svetovno vojno je pripravil načrte za primer vojne s tedaj še zavezniško Italijo in maja leta 1915, ko se je vojna res začela, je avstro-ogrsko ladjevje po teh načrtih bombardiralo pristanišča in prometne zveze na italijanski obali; to je močno zavrlo italijansko mobilizacijo. Anton Haus je bil cesarjev tajni svétnik, častni doktor tehniške visoke šole na Dunaju ter častni meščan Reke in Ljubljane. Véliki admiral Anton Haus se je rodil leta 1851 v Tolminu.
Pravnik Anton Urbanc je študiral na Dunaju, v Pragi in Ljubljani. Tu je leta 1922 doktoriral in nato imel 25 let odvetniško pisarno v Ljubljani. Bil je med ustanovitelji Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, deloval je v društvu Pravnik, odvetniški zbornici in v Zvezi odvetniških zbornic Kraljevine Jugoslavije. Ob razpadu Avstro-Ogrske leta 1918, takrat je deloval v Pliberku, je objavil nekaj brošur o položaju v Avstriji in o pridružitvi slovenske Koroške Jugoslaviji. Pozneje je pisal o zgodovini odvetništva ter zadružnega in zavarovalnega prava; s tem je delno povezano tudi njegovo pisanje o Francetu Prešernu kot pravniku. Anton Urbanc se je rodil leta 1895 v kraju Sveti Štefan na Zilji na Koroškem.
Družina poznejše sopranistke ter operne in koncertne pevke Anite Meze se je po prvi svetovni vojni iz Trsta preselila v Mekinje pri Kamniku. Tam je Anita pri uršulinkah končala osnovno šolanje in hkrati prepevala v zboru. Zgodaj so spoznali njen pevski talent in to je vplivalo tudi na izbiro poklica. Študirala je na konservatoriju v Ljubljani in na Dunaju. Od leta 1934 je bila stalna članica beograjske opere, pozneje pa je na tamkajšnji Glasbeni akademiji tudi poučevala. Kot operna pevka z lirskim sopranom je bila uspešna v klasičnih vlogah, kot koncertna pevka pa se je uveljavila s ciklom samospevov. Prisluhnimo odlomku, ki je bil posnet leta 1954. *Posnetek Ko je končala kariero v operi, so ji ponudili mesto profesorice solopetja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer je začela delati leta 1969 ter v desetih letih vzgojila vrsto pevcev in pevk. Med njenimi študenti sta bila tudi Tereza Kesovija in Arsen Dedić. Anita Meze se je rodila pred 110 leti (1913) v Trstu.
Ko je bilo v okviru mirovne konference po drugi svetovni vojni odločeno, da bo mesto Gorica pripadlo Italiji, je bila sprejeta politična odločitev, da bo v neposredni bližini, na ozemlju, ki je pripadlo jugoslovanski državi, nastalo mesto z imenom Nova Gorica. Ena prvih velikih delovnih akcij izgradnje mesta, ki je pritegnila približno štiri tisoč ljudi, je bila na današnji dan pred 75 leti (1948), ko je bila na gradbišču tudi slovesnost. Tedanji predsednik Okrajnega izvršilnega odbora Gorice Jože Primožič - Miklavž je takrat vzidal temeljni kamen za prvo stavbo v novem upravnem središču. *Posnetek Ta prva visoka gradnja je bil stanovanjski blok v Kidričevi ulici 33 v Novi Gorici.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov