Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice
Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev
Lirski sopran za klasične operne vloge
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Véliki admiral Anton Haus se je po končani Vojno pomorski akademiji na Reki leta 1892 izkazal na potovanju okoli sveta s korveto Saida, kar ga je pripeljalo do bleščeče vojaške kariere. Leta 1910 je postal viceadmiral, tri leta pozneje admiral in poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice, leta 1916 pa je prvi dobil čin vélikega admirala. Že pred prvo svetovno vojno je pripravil načrte za primer vojne s tedaj še zavezniško Italijo in maja leta 1915, ko se je vojna res začela, je avstro-ogrsko ladjevje po teh načrtih bombardiralo pristanišča in prometne zveze na italijanski obali; to je močno zavrlo italijansko mobilizacijo. Anton Haus je bil cesarjev tajni svétnik, častni doktor tehniške visoke šole na Dunaju ter častni meščan Reke in Ljubljane. Véliki admiral Anton Haus se je rodil leta 1851 v Tolminu.
Pravnik Anton Urbanc je študiral na Dunaju, v Pragi in Ljubljani. Tu je leta 1922 doktoriral in nato imel 25 let odvetniško pisarno v Ljubljani. Bil je med ustanovitelji Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, deloval je v društvu Pravnik, odvetniški zbornici in v Zvezi odvetniških zbornic Kraljevine Jugoslavije. Ob razpadu Avstro-Ogrske leta 1918, takrat je deloval v Pliberku, je objavil nekaj brošur o položaju v Avstriji in o pridružitvi slovenske Koroške Jugoslaviji. Pozneje je pisal o zgodovini odvetništva ter zadružnega in zavarovalnega prava; s tem je delno povezano tudi njegovo pisanje o Francetu Prešernu kot pravniku. Anton Urbanc se je rodil leta 1895 v kraju Sveti Štefan na Zilji na Koroškem.
Družina poznejše sopranistke ter operne in koncertne pevke Anite Meze se je po prvi svetovni vojni iz Trsta preselila v Mekinje pri Kamniku. Tam je Anita pri uršulinkah končala osnovno šolanje in hkrati prepevala v zboru. Zgodaj so spoznali njen pevski talent in to je vplivalo tudi na izbiro poklica. Študirala je na konservatoriju v Ljubljani in na Dunaju. Od leta 1934 je bila stalna članica beograjske opere, pozneje pa je na tamkajšnji Glasbeni akademiji tudi poučevala. Kot operna pevka z lirskim sopranom je bila uspešna v klasičnih vlogah, kot koncertna pevka pa se je uveljavila s ciklom samospevov. Prisluhnimo odlomku, ki je bil posnet leta 1954. *Posnetek Ko je končala kariero v operi, so ji ponudili mesto profesorice solopetja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer je začela delati leta 1969 ter v desetih letih vzgojila vrsto pevcev in pevk. Med njenimi študenti sta bila tudi Tereza Kesovija in Arsen Dedić. Anita Meze se je rodila pred 110 leti (1913) v Trstu.
Ko je bilo v okviru mirovne konference po drugi svetovni vojni odločeno, da bo mesto Gorica pripadlo Italiji, je bila sprejeta politična odločitev, da bo v neposredni bližini, na ozemlju, ki je pripadlo jugoslovanski državi, nastalo mesto z imenom Nova Gorica. Ena prvih velikih delovnih akcij izgradnje mesta, ki je pritegnila približno štiri tisoč ljudi, je bila na današnji dan pred 75 leti (1948), ko je bila na gradbišču tudi slovesnost. Tedanji predsednik Okrajnega izvršilnega odbora Gorice Jože Primožič - Miklavž je takrat vzidal temeljni kamen za prvo stavbo v novem upravnem središču. *Posnetek Ta prva visoka gradnja je bil stanovanjski blok v Kidričevi ulici 33 v Novi Gorici.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice
Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev
Lirski sopran za klasične operne vloge
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Véliki admiral Anton Haus se je po končani Vojno pomorski akademiji na Reki leta 1892 izkazal na potovanju okoli sveta s korveto Saida, kar ga je pripeljalo do bleščeče vojaške kariere. Leta 1910 je postal viceadmiral, tri leta pozneje admiral in poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice, leta 1916 pa je prvi dobil čin vélikega admirala. Že pred prvo svetovno vojno je pripravil načrte za primer vojne s tedaj še zavezniško Italijo in maja leta 1915, ko se je vojna res začela, je avstro-ogrsko ladjevje po teh načrtih bombardiralo pristanišča in prometne zveze na italijanski obali; to je močno zavrlo italijansko mobilizacijo. Anton Haus je bil cesarjev tajni svétnik, častni doktor tehniške visoke šole na Dunaju ter častni meščan Reke in Ljubljane. Véliki admiral Anton Haus se je rodil leta 1851 v Tolminu.
Pravnik Anton Urbanc je študiral na Dunaju, v Pragi in Ljubljani. Tu je leta 1922 doktoriral in nato imel 25 let odvetniško pisarno v Ljubljani. Bil je med ustanovitelji Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, deloval je v društvu Pravnik, odvetniški zbornici in v Zvezi odvetniških zbornic Kraljevine Jugoslavije. Ob razpadu Avstro-Ogrske leta 1918, takrat je deloval v Pliberku, je objavil nekaj brošur o položaju v Avstriji in o pridružitvi slovenske Koroške Jugoslaviji. Pozneje je pisal o zgodovini odvetništva ter zadružnega in zavarovalnega prava; s tem je delno povezano tudi njegovo pisanje o Francetu Prešernu kot pravniku. Anton Urbanc se je rodil leta 1895 v kraju Sveti Štefan na Zilji na Koroškem.
Družina poznejše sopranistke ter operne in koncertne pevke Anite Meze se je po prvi svetovni vojni iz Trsta preselila v Mekinje pri Kamniku. Tam je Anita pri uršulinkah končala osnovno šolanje in hkrati prepevala v zboru. Zgodaj so spoznali njen pevski talent in to je vplivalo tudi na izbiro poklica. Študirala je na konservatoriju v Ljubljani in na Dunaju. Od leta 1934 je bila stalna članica beograjske opere, pozneje pa je na tamkajšnji Glasbeni akademiji tudi poučevala. Kot operna pevka z lirskim sopranom je bila uspešna v klasičnih vlogah, kot koncertna pevka pa se je uveljavila s ciklom samospevov. Prisluhnimo odlomku, ki je bil posnet leta 1954. *Posnetek Ko je končala kariero v operi, so ji ponudili mesto profesorice solopetja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer je začela delati leta 1969 ter v desetih letih vzgojila vrsto pevcev in pevk. Med njenimi študenti sta bila tudi Tereza Kesovija in Arsen Dedić. Anita Meze se je rodila pred 110 leti (1913) v Trstu.
Ko je bilo v okviru mirovne konference po drugi svetovni vojni odločeno, da bo mesto Gorica pripadlo Italiji, je bila sprejeta politična odločitev, da bo v neposredni bližini, na ozemlju, ki je pripadlo jugoslovanski državi, nastalo mesto z imenom Nova Gorica. Ena prvih velikih delovnih akcij izgradnje mesta, ki je pritegnila približno štiri tisoč ljudi, je bila na današnji dan pred 75 leti (1948), ko je bila na gradbišču tudi slovesnost. Tedanji predsednik Okrajnega izvršilnega odbora Gorice Jože Primožič - Miklavž je takrat vzidal temeljni kamen za prvo stavbo v novem upravnem središču. *Posnetek Ta prva visoka gradnja je bil stanovanjski blok v Kidričevi ulici 33 v Novi Gorici.
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov