Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tolminski kmečki upor
Zgodovinar, geograf in skladatelj
Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Upor kmetov na Tolminskem, Goriškem in delu Kranjske pred 310 leti (1713) je bil zadnji veliki kmečki upor na Slovenskem. Tolminci so se uprli zaradi davkov, ki jih je pobiral goriški stavbni pisar Bandel in na ta račun sam zelo obogatel. Pritožbe na Dunaj niso bile uslišane, Bandel pa je dal nekaj upornih kmetov zapreti v goriško ječo. Približno 500 ogorčenih kmetov se je zbralo, da bi osvobodili svoje tovariše. Pri solkanskem pokopališču so razgnali četo dragoncev in mušketirjev ter skupaj z uporniki s Tolminskega izsilili izpustitev zaprtih. Kmetje v Rihenbergu so zahtevali odpravo vseh davkov. Ker se je upor širil, je cesarjev dvorni svet sklenil, da pošlje na Tolminsko 600 vojakov nemške pehote in 200 konjenikov. Prvi so prišli krajišniki iz Vojne krajine ter v nekaj dneh pokorili upornike in jih več sto tudi zajeli. Kraševcem so prišli na pomoč Tolminci, zbralo se jih je približno tisoč. Na poti proti Krasu, pri Solkanu, so 14. junija 1713 srečali vojake in vnel se je boj, kmetje so bili poraženi in krajišniki so kmalu pokorili vso Tolminsko.
Skladatelj, pianist, zborovodja in glasbeni pedagog Vasilij Mirk se je rodil leta 1884 v Trstu. Študiral je na Dunaju, v Gradcu in Trstu. Bil je učitelj zgodovine in zemljepisa, hkrati pa je poučeval tudi na glasbenih šolah. Učil je harmonijo in kontrapunkt na srednji glasbeni šoli ter na pedagoški akademiji v Ljubljani, ves čas pa je deloval tudi kot zborovodja in spremljevalec na klavirju, kot glasbeni kritik in publicist. Kot skladatelj je pisal samospeve ter klavirske in zborovske skladbe. Slišali bomo odlomek njegove priredbe ljudske pesmi Kukavica v izvedbi Akademskega pevskega zbora Maribor. Dirigent je bi Jože Fürst. *Posnetek Dela Vasilija Mirka odlikujeta izrazita, delno na ljudsko izročilo naslonjena melodika in občutek za lirično razpoloženje. Zaradi obojega so bila njegova dela, zlasti zborovske skladbe, zelo priljubljena.
Leta 1919 je bil Vincenc Muhič prvič in nato še trikrat izvoljen za župana avstrijskega Gradca. Na tem položaju je ostal do leta 1934, ko ga je med februarsko vstajo umaknil Dollfussov režim. Muhič se je rodil v družini krojaškega pomočnika pri Lenartu v Slovenskih goricah in se izučil za peka. Politično kariero je začel leta 1904, ko je bil kot socialdemokrat izvoljen v graški občinski svet. Po prvi svetovni vojni je bil član najprej začasnega in nato konstitutivnega Državnega zbora Republike Nemške Avstrije. Kot graški župan je po dunajskem vzoru reševal stanovanjsko stisko v mestu. Iz tistega časa je znan Muhičev stanovanjski blok na Tržaški cesti v Gradcu. Vincenc Muhič je ohranjal stike z domačim okoljem. Znano je tudi, da je avgusta 1927 na graškem kolodvoru sprejel pevski zbor ter približno 500 gostov iz Maribora in se udeležil večernega koncerta slovenskih pesmi. Pred 90 leti (1933) je bil razglašen za častnega občana Gradca. Njegovo spominsko ploščo najdemo na stopnišču graške mestne hiše.
Leta 1945 je v slovenskem begunskem taborišču v Vetrinju na avstrijskem Koroškem začela delovati slovenska gimnazija. Obiskovalo jo je 85 dijakinj in dijakov – otrok beguncev, ki so v zadnjih dneh vojne zapustili Slovenijo. Britanske zasedbene oblasti so zagotovile tri učilnice v hiši blizu taborišča, nekdanjemu ravnatelju klasične gimnazije v Ljubljani profesorju Marku Bajuku pa je uspelo zbrati učiteljski zbor. Pouk je potekal redno vsak dan, čeprav dijaki sprva niso imeli na voljo učbenikov, papirja ali pisal. Med bolj znanimi dijaki gimnazije v Vetrinju sta bila poznejša kardinala Alojzij Ambrožič ter finančnik, politik in predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk. Gimnazija, ki je delovala do marca 1950, se je pozneje preselila v Špital ob Dravi.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Tolminski kmečki upor
Zgodovinar, geograf in skladatelj
Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Upor kmetov na Tolminskem, Goriškem in delu Kranjske pred 310 leti (1713) je bil zadnji veliki kmečki upor na Slovenskem. Tolminci so se uprli zaradi davkov, ki jih je pobiral goriški stavbni pisar Bandel in na ta račun sam zelo obogatel. Pritožbe na Dunaj niso bile uslišane, Bandel pa je dal nekaj upornih kmetov zapreti v goriško ječo. Približno 500 ogorčenih kmetov se je zbralo, da bi osvobodili svoje tovariše. Pri solkanskem pokopališču so razgnali četo dragoncev in mušketirjev ter skupaj z uporniki s Tolminskega izsilili izpustitev zaprtih. Kmetje v Rihenbergu so zahtevali odpravo vseh davkov. Ker se je upor širil, je cesarjev dvorni svet sklenil, da pošlje na Tolminsko 600 vojakov nemške pehote in 200 konjenikov. Prvi so prišli krajišniki iz Vojne krajine ter v nekaj dneh pokorili upornike in jih več sto tudi zajeli. Kraševcem so prišli na pomoč Tolminci, zbralo se jih je približno tisoč. Na poti proti Krasu, pri Solkanu, so 14. junija 1713 srečali vojake in vnel se je boj, kmetje so bili poraženi in krajišniki so kmalu pokorili vso Tolminsko.
Skladatelj, pianist, zborovodja in glasbeni pedagog Vasilij Mirk se je rodil leta 1884 v Trstu. Študiral je na Dunaju, v Gradcu in Trstu. Bil je učitelj zgodovine in zemljepisa, hkrati pa je poučeval tudi na glasbenih šolah. Učil je harmonijo in kontrapunkt na srednji glasbeni šoli ter na pedagoški akademiji v Ljubljani, ves čas pa je deloval tudi kot zborovodja in spremljevalec na klavirju, kot glasbeni kritik in publicist. Kot skladatelj je pisal samospeve ter klavirske in zborovske skladbe. Slišali bomo odlomek njegove priredbe ljudske pesmi Kukavica v izvedbi Akademskega pevskega zbora Maribor. Dirigent je bi Jože Fürst. *Posnetek Dela Vasilija Mirka odlikujeta izrazita, delno na ljudsko izročilo naslonjena melodika in občutek za lirično razpoloženje. Zaradi obojega so bila njegova dela, zlasti zborovske skladbe, zelo priljubljena.
Leta 1919 je bil Vincenc Muhič prvič in nato še trikrat izvoljen za župana avstrijskega Gradca. Na tem položaju je ostal do leta 1934, ko ga je med februarsko vstajo umaknil Dollfussov režim. Muhič se je rodil v družini krojaškega pomočnika pri Lenartu v Slovenskih goricah in se izučil za peka. Politično kariero je začel leta 1904, ko je bil kot socialdemokrat izvoljen v graški občinski svet. Po prvi svetovni vojni je bil član najprej začasnega in nato konstitutivnega Državnega zbora Republike Nemške Avstrije. Kot graški župan je po dunajskem vzoru reševal stanovanjsko stisko v mestu. Iz tistega časa je znan Muhičev stanovanjski blok na Tržaški cesti v Gradcu. Vincenc Muhič je ohranjal stike z domačim okoljem. Znano je tudi, da je avgusta 1927 na graškem kolodvoru sprejel pevski zbor ter približno 500 gostov iz Maribora in se udeležil večernega koncerta slovenskih pesmi. Pred 90 leti (1933) je bil razglašen za častnega občana Gradca. Njegovo spominsko ploščo najdemo na stopnišču graške mestne hiše.
Leta 1945 je v slovenskem begunskem taborišču v Vetrinju na avstrijskem Koroškem začela delovati slovenska gimnazija. Obiskovalo jo je 85 dijakinj in dijakov – otrok beguncev, ki so v zadnjih dneh vojne zapustili Slovenijo. Britanske zasedbene oblasti so zagotovile tri učilnice v hiši blizu taborišča, nekdanjemu ravnatelju klasične gimnazije v Ljubljani profesorju Marku Bajuku pa je uspelo zbrati učiteljski zbor. Pouk je potekal redno vsak dan, čeprav dijaki sprva niso imeli na voljo učbenikov, papirja ali pisal. Med bolj znanimi dijaki gimnazije v Vetrinju sta bila poznejša kardinala Alojzij Ambrožič ter finančnik, politik in predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk. Gimnazija, ki je delovala do marca 1950, se je pozneje preselila v Špital ob Dravi.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov