Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tolminski kmečki upor
Zgodovinar, geograf in skladatelj
Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Upor kmetov na Tolminskem, Goriškem in delu Kranjske pred 310 leti (1713) je bil zadnji veliki kmečki upor na Slovenskem. Tolminci so se uprli zaradi davkov, ki jih je pobiral goriški stavbni pisar Bandel in na ta račun sam zelo obogatel. Pritožbe na Dunaj niso bile uslišane, Bandel pa je dal nekaj upornih kmetov zapreti v goriško ječo. Približno 500 ogorčenih kmetov se je zbralo, da bi osvobodili svoje tovariše. Pri solkanskem pokopališču so razgnali četo dragoncev in mušketirjev ter skupaj z uporniki s Tolminskega izsilili izpustitev zaprtih. Kmetje v Rihenbergu so zahtevali odpravo vseh davkov. Ker se je upor širil, je cesarjev dvorni svet sklenil, da pošlje na Tolminsko 600 vojakov nemške pehote in 200 konjenikov. Prvi so prišli krajišniki iz Vojne krajine ter v nekaj dneh pokorili upornike in jih več sto tudi zajeli. Kraševcem so prišli na pomoč Tolminci, zbralo se jih je približno tisoč. Na poti proti Krasu, pri Solkanu, so 14. junija 1713 srečali vojake in vnel se je boj, kmetje so bili poraženi in krajišniki so kmalu pokorili vso Tolminsko.
Skladatelj, pianist, zborovodja in glasbeni pedagog Vasilij Mirk se je rodil leta 1884 v Trstu. Študiral je na Dunaju, v Gradcu in Trstu. Bil je učitelj zgodovine in zemljepisa, hkrati pa je poučeval tudi na glasbenih šolah. Učil je harmonijo in kontrapunkt na srednji glasbeni šoli ter na pedagoški akademiji v Ljubljani, ves čas pa je deloval tudi kot zborovodja in spremljevalec na klavirju, kot glasbeni kritik in publicist. Kot skladatelj je pisal samospeve ter klavirske in zborovske skladbe. Slišali bomo odlomek njegove priredbe ljudske pesmi Kukavica v izvedbi Akademskega pevskega zbora Maribor. Dirigent je bi Jože Fürst. *Posnetek Dela Vasilija Mirka odlikujeta izrazita, delno na ljudsko izročilo naslonjena melodika in občutek za lirično razpoloženje. Zaradi obojega so bila njegova dela, zlasti zborovske skladbe, zelo priljubljena.
Leta 1919 je bil Vincenc Muhič prvič in nato še trikrat izvoljen za župana avstrijskega Gradca. Na tem položaju je ostal do leta 1934, ko ga je med februarsko vstajo umaknil Dollfussov režim. Muhič se je rodil v družini krojaškega pomočnika pri Lenartu v Slovenskih goricah in se izučil za peka. Politično kariero je začel leta 1904, ko je bil kot socialdemokrat izvoljen v graški občinski svet. Po prvi svetovni vojni je bil član najprej začasnega in nato konstitutivnega Državnega zbora Republike Nemške Avstrije. Kot graški župan je po dunajskem vzoru reševal stanovanjsko stisko v mestu. Iz tistega časa je znan Muhičev stanovanjski blok na Tržaški cesti v Gradcu. Vincenc Muhič je ohranjal stike z domačim okoljem. Znano je tudi, da je avgusta 1927 na graškem kolodvoru sprejel pevski zbor ter približno 500 gostov iz Maribora in se udeležil večernega koncerta slovenskih pesmi. Pred 90 leti (1933) je bil razglašen za častnega občana Gradca. Njegovo spominsko ploščo najdemo na stopnišču graške mestne hiše.
Leta 1945 je v slovenskem begunskem taborišču v Vetrinju na avstrijskem Koroškem začela delovati slovenska gimnazija. Obiskovalo jo je 85 dijakinj in dijakov – otrok beguncev, ki so v zadnjih dneh vojne zapustili Slovenijo. Britanske zasedbene oblasti so zagotovile tri učilnice v hiši blizu taborišča, nekdanjemu ravnatelju klasične gimnazije v Ljubljani profesorju Marku Bajuku pa je uspelo zbrati učiteljski zbor. Pouk je potekal redno vsak dan, čeprav dijaki sprva niso imeli na voljo učbenikov, papirja ali pisal. Med bolj znanimi dijaki gimnazije v Vetrinju sta bila poznejša kardinala Alojzij Ambrožič ter finančnik, politik in predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk. Gimnazija, ki je delovala do marca 1950, se je pozneje preselila v Špital ob Dravi.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Tolminski kmečki upor
Zgodovinar, geograf in skladatelj
Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Upor kmetov na Tolminskem, Goriškem in delu Kranjske pred 310 leti (1713) je bil zadnji veliki kmečki upor na Slovenskem. Tolminci so se uprli zaradi davkov, ki jih je pobiral goriški stavbni pisar Bandel in na ta račun sam zelo obogatel. Pritožbe na Dunaj niso bile uslišane, Bandel pa je dal nekaj upornih kmetov zapreti v goriško ječo. Približno 500 ogorčenih kmetov se je zbralo, da bi osvobodili svoje tovariše. Pri solkanskem pokopališču so razgnali četo dragoncev in mušketirjev ter skupaj z uporniki s Tolminskega izsilili izpustitev zaprtih. Kmetje v Rihenbergu so zahtevali odpravo vseh davkov. Ker se je upor širil, je cesarjev dvorni svet sklenil, da pošlje na Tolminsko 600 vojakov nemške pehote in 200 konjenikov. Prvi so prišli krajišniki iz Vojne krajine ter v nekaj dneh pokorili upornike in jih več sto tudi zajeli. Kraševcem so prišli na pomoč Tolminci, zbralo se jih je približno tisoč. Na poti proti Krasu, pri Solkanu, so 14. junija 1713 srečali vojake in vnel se je boj, kmetje so bili poraženi in krajišniki so kmalu pokorili vso Tolminsko.
Skladatelj, pianist, zborovodja in glasbeni pedagog Vasilij Mirk se je rodil leta 1884 v Trstu. Študiral je na Dunaju, v Gradcu in Trstu. Bil je učitelj zgodovine in zemljepisa, hkrati pa je poučeval tudi na glasbenih šolah. Učil je harmonijo in kontrapunkt na srednji glasbeni šoli ter na pedagoški akademiji v Ljubljani, ves čas pa je deloval tudi kot zborovodja in spremljevalec na klavirju, kot glasbeni kritik in publicist. Kot skladatelj je pisal samospeve ter klavirske in zborovske skladbe. Slišali bomo odlomek njegove priredbe ljudske pesmi Kukavica v izvedbi Akademskega pevskega zbora Maribor. Dirigent je bi Jože Fürst. *Posnetek Dela Vasilija Mirka odlikujeta izrazita, delno na ljudsko izročilo naslonjena melodika in občutek za lirično razpoloženje. Zaradi obojega so bila njegova dela, zlasti zborovske skladbe, zelo priljubljena.
Leta 1919 je bil Vincenc Muhič prvič in nato še trikrat izvoljen za župana avstrijskega Gradca. Na tem položaju je ostal do leta 1934, ko ga je med februarsko vstajo umaknil Dollfussov režim. Muhič se je rodil v družini krojaškega pomočnika pri Lenartu v Slovenskih goricah in se izučil za peka. Politično kariero je začel leta 1904, ko je bil kot socialdemokrat izvoljen v graški občinski svet. Po prvi svetovni vojni je bil član najprej začasnega in nato konstitutivnega Državnega zbora Republike Nemške Avstrije. Kot graški župan je po dunajskem vzoru reševal stanovanjsko stisko v mestu. Iz tistega časa je znan Muhičev stanovanjski blok na Tržaški cesti v Gradcu. Vincenc Muhič je ohranjal stike z domačim okoljem. Znano je tudi, da je avgusta 1927 na graškem kolodvoru sprejel pevski zbor ter približno 500 gostov iz Maribora in se udeležil večernega koncerta slovenskih pesmi. Pred 90 leti (1933) je bil razglašen za častnega občana Gradca. Njegovo spominsko ploščo najdemo na stopnišču graške mestne hiše.
Leta 1945 je v slovenskem begunskem taborišču v Vetrinju na avstrijskem Koroškem začela delovati slovenska gimnazija. Obiskovalo jo je 85 dijakinj in dijakov – otrok beguncev, ki so v zadnjih dneh vojne zapustili Slovenijo. Britanske zasedbene oblasti so zagotovile tri učilnice v hiši blizu taborišča, nekdanjemu ravnatelju klasične gimnazije v Ljubljani profesorju Marku Bajuku pa je uspelo zbrati učiteljski zbor. Pouk je potekal redno vsak dan, čeprav dijaki sprva niso imeli na voljo učbenikov, papirja ali pisal. Med bolj znanimi dijaki gimnazije v Vetrinju sta bila poznejša kardinala Alojzij Ambrožič ter finančnik, politik in predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk. Gimnazija, ki je delovala do marca 1950, se je pozneje preselila v Špital ob Dravi.
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov