Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo
Odvetnica in njena pripovedna proza
Slovenik – papeški zavod v Rimu
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pred 175 leti (1848) je Andrej Druzovič, tedaj kaplan pri svetem Lenartu v Slovenski goricah, overil podpisane listine v podporo prizadevanjem za zedinjeno Slovenijo iz tedanjega okraja Sveti Lenart. Žig, s katerim so bile pole žigosane, je še vedno ohranjen v tamkajšnjem župnišču. Najpomembnejše osebnosti, ki so organizirale podpisovanja peticije, so bile: Oroslav Caf, Štefan Kočevar, Anton in Jakob Kreft, Franc Miklošič, Anton Murko, Jožef Muršec, Matija Prelog, Davorin Trstenjak, Lovro Vogrin in Stanko Vraz. Ti domoljubi so imeli pomembne zasluge za to, da so pri štajerskih Slovencih leta 1848 prebudili narodno zavest, pripravili peticijo ter organizirali njeno podpisovanje. Iz Slovenskih goric se je ohranilo več kot 2500 podpisov.
Pisateljica in odvetnica Ljuba Prenner je bila med letoma 1936 in 1939 odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in Ljubljani. Leta 1941 je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Članica Društva slovenskih književnikov je postala konec leta 1939, a so jo kmalu po vojni iz društva izključili, domnevno zaradi kršitve kulturnega molka, saj so leta 1943 na odru ljubljanske Drame uprizorili njeno komedijo Veliki mož, s katero je opozorila na literarno klikarstvo in tedanje razmere. Leta 1947 so ji oblasti odvzele še advokaturo in jo poslale na prisilno delo v taborišče. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest "Neznani storilec". Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare "Slovo od mladosti". Leta 1976, leto dni pred smrtjo, so jo z vnovičnim članstvom v Društvu slovenskih pisateljev rehabilitirali tudi kot pisateljico. Ljuba Prenner se je rodila leta 1906 na Prevaljah na Koroškem.
Pesnik Ivan Hribovšek je maturiral v Beljaku in nato študiral klasično filologijo na Dunaju. Da bi se izognil mobilizaciji v nemško vojsko, se je decembra 1944 pridružil gorenjskim domobrancem. Naslednje leto se je umaknil na Koroško, a od tam so ga vrnili in ga maja ali junija 1945 usmrtili v Kočevskem rogu. Njegova poekspresionistična poezija se je približevala novi stvarnosti, vrh pa je dosegla v lirično utišanih tihožitjih, v ljubezenski motiviki in v refleksijah iz vojnega časa. *Posnetek Je o njem povedal pokojni literarni zgodovinar profesor France Pibernik. Maja 1944 je uredil pesniško zbirko, ki je v Argentini z naslovom "Pesmi naj zapojem" izšla 20 let po njegovi smrti, v domovini pa leta 1990. Pesnik Ivan Hribovšek se je rodil pred 100 leti (1923) v Radovljici.
Papeški zavod Slovenik v Rimu je svoje poslanstvo začel že leta 1965, ko je potekal drugi vatikanski cerkveni zbor in je italijanska država zavodu priznala položaj pravne osebe. Nastal je z namenom, da bi skrbel za slovenske duhovnike, ki nadaljujejo študij na cerkvenih univerzah in višjih akademskih inštitutih, dajal zatočišče romarjem ter bil opora tam živečim Slovencem. Osrednja slovesnost ob blagoslovu je bila 19. junija pred 50 leti (1973), ko se je v Rimu zbralo več tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva in je književnik Alojz Rebula v imenu rojakov zavod simbolično izročil ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Jožefu Pogačniku, papež Pavel VI. pa je ustanovo povzdignil v papeški zavod. Novembra 1990 je Slovenik obiskal tudi papež Janez Pavel II. in kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve maševal v slovenskem jeziku.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo
Odvetnica in njena pripovedna proza
Slovenik – papeški zavod v Rimu
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pred 175 leti (1848) je Andrej Druzovič, tedaj kaplan pri svetem Lenartu v Slovenski goricah, overil podpisane listine v podporo prizadevanjem za zedinjeno Slovenijo iz tedanjega okraja Sveti Lenart. Žig, s katerim so bile pole žigosane, je še vedno ohranjen v tamkajšnjem župnišču. Najpomembnejše osebnosti, ki so organizirale podpisovanja peticije, so bile: Oroslav Caf, Štefan Kočevar, Anton in Jakob Kreft, Franc Miklošič, Anton Murko, Jožef Muršec, Matija Prelog, Davorin Trstenjak, Lovro Vogrin in Stanko Vraz. Ti domoljubi so imeli pomembne zasluge za to, da so pri štajerskih Slovencih leta 1848 prebudili narodno zavest, pripravili peticijo ter organizirali njeno podpisovanje. Iz Slovenskih goric se je ohranilo več kot 2500 podpisov.
Pisateljica in odvetnica Ljuba Prenner je bila med letoma 1936 in 1939 odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in Ljubljani. Leta 1941 je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Članica Društva slovenskih književnikov je postala konec leta 1939, a so jo kmalu po vojni iz društva izključili, domnevno zaradi kršitve kulturnega molka, saj so leta 1943 na odru ljubljanske Drame uprizorili njeno komedijo Veliki mož, s katero je opozorila na literarno klikarstvo in tedanje razmere. Leta 1947 so ji oblasti odvzele še advokaturo in jo poslale na prisilno delo v taborišče. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest "Neznani storilec". Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare "Slovo od mladosti". Leta 1976, leto dni pred smrtjo, so jo z vnovičnim članstvom v Društvu slovenskih pisateljev rehabilitirali tudi kot pisateljico. Ljuba Prenner se je rodila leta 1906 na Prevaljah na Koroškem.
Pesnik Ivan Hribovšek je maturiral v Beljaku in nato študiral klasično filologijo na Dunaju. Da bi se izognil mobilizaciji v nemško vojsko, se je decembra 1944 pridružil gorenjskim domobrancem. Naslednje leto se je umaknil na Koroško, a od tam so ga vrnili in ga maja ali junija 1945 usmrtili v Kočevskem rogu. Njegova poekspresionistična poezija se je približevala novi stvarnosti, vrh pa je dosegla v lirično utišanih tihožitjih, v ljubezenski motiviki in v refleksijah iz vojnega časa. *Posnetek Je o njem povedal pokojni literarni zgodovinar profesor France Pibernik. Maja 1944 je uredil pesniško zbirko, ki je v Argentini z naslovom "Pesmi naj zapojem" izšla 20 let po njegovi smrti, v domovini pa leta 1990. Pesnik Ivan Hribovšek se je rodil pred 100 leti (1923) v Radovljici.
Papeški zavod Slovenik v Rimu je svoje poslanstvo začel že leta 1965, ko je potekal drugi vatikanski cerkveni zbor in je italijanska država zavodu priznala položaj pravne osebe. Nastal je z namenom, da bi skrbel za slovenske duhovnike, ki nadaljujejo študij na cerkvenih univerzah in višjih akademskih inštitutih, dajal zatočišče romarjem ter bil opora tam živečim Slovencem. Osrednja slovesnost ob blagoslovu je bila 19. junija pred 50 leti (1973), ko se je v Rimu zbralo več tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva in je književnik Alojz Rebula v imenu rojakov zavod simbolično izročil ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Jožefu Pogačniku, papež Pavel VI. pa je ustanovo povzdignil v papeški zavod. Novembra 1990 je Slovenik obiskal tudi papež Janez Pavel II. in kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve maševal v slovenskem jeziku.
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov