Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pred 175 leti (1848) je Andrej Druzovič, tedaj kaplan pri svetem Lenartu v Slovenski goricah, overil podpisane listine v podporo prizadevanjem za zedinjeno Slovenijo iz tedanjega okraja Sveti Lenart. Žig, s katerim so bile pole žigosane, je še vedno ohranjen v tamkajšnjem župnišču. Najpomembnejše osebnosti, ki so organizirale  podpisovanja peticije, so bile: Oroslav Caf,  Štefan Kočevar, Anton in Jakob Kreft, Franc Miklošič, Anton Murko, Jožef Muršec, Matija Prelog, Davorin Trstenjak, Lovro Vogrin in Stanko Vraz. Ti domoljubi so imeli pomembne zasluge za to, da so pri štajerskih Slovencih leta 1848 prebudili narodno zavest, pripravili peticijo ter organizirali njeno podpisovanje. Iz Slovenskih goric se je ohranilo več kot 2500 podpisov.

Pisateljica in odvetnica Ljuba Prenner je bila med letoma 1936 in 1939  odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in Ljubljani. Leta 1941 je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Članica Društva slovenskih književnikov je postala konec leta 1939, a so jo kmalu po vojni iz društva izključili, domnevno zaradi kršitve kulturnega molka, saj so leta 1943 na odru ljubljanske Drame uprizorili njeno komedijo Veliki mož, s katero je opozorila na literarno klikarstvo in tedanje razmere. Leta 1947 so ji oblasti odvzele še advokaturo in jo poslale na prisilno delo v taborišče. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest "Neznani storilec". Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare "Slovo od mladosti". Leta 1976, leto dni pred smrtjo, so jo z vnovičnim članstvom v Društvu slovenskih pisateljev rehabilitirali tudi kot pisateljico. Ljuba Prenner se je rodila leta 1906 na Prevaljah na Koroškem.

Pesnik Ivan Hribovšek je maturiral v Beljaku in nato študiral klasično filologijo na Dunaju. Da bi se izognil mobilizaciji v nemško vojsko, se je decembra 1944 pridružil gorenjskim domobrancem. Naslednje leto se je umaknil na Koroško, a od tam so ga vrnili in ga maja ali junija 1945 usmrtili v Kočevskem rogu. Njegova poekspresionistična poezija se je približevala novi stvarnosti, vrh pa je dosegla v lirično utišanih tihožitjih, v ljubezenski motiviki in v refleksijah iz vojnega časa. *Posnetek Je o njem povedal pokojni literarni zgodovinar profesor France Pibernik. Maja 1944 je uredil pesniško zbirko, ki je v Argentini z naslovom "Pesmi naj zapojem" izšla 20 let po njegovi smrti, v domovini pa leta 1990. Pesnik Ivan Hribovšek se je rodil pred 100 leti (1923) v Radovljici.

Papeški zavod Slovenik v Rimu je svoje poslanstvo začel že leta 1965, ko je  potekal drugi vatikanski cerkveni zbor in je italijanska država zavodu priznala položaj pravne osebe. Nastal je z namenom, da bi skrbel za slovenske duhovnike, ki nadaljujejo študij na cerkvenih univerzah in višjih akademskih inštitutih, dajal zatočišče romarjem ter bil opora tam živečim Slovencem. Osrednja slovesnost ob blagoslovu je bila 19. junija pred 50 leti (1973), ko se je v Rimu zbralo več tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva in je književnik Alojz Rebula v imenu rojakov zavod simbolično izročil ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Jožefu Pogačniku, papež Pavel VI. pa je ustanovo povzdignil v papeški zavod. Novembra 1990 je Slovenik obiskal tudi papež Janez Pavel II. in kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve maševal v slovenskem jeziku.