Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Agronom – organizator kmetijstva
Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem
Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Agronom, publicist in organizator kmetijstva Gustav Pirc si je prizadeval zlasti za razvoj ter gospodarski in politični pomen Kranjske kmetijske družbe. Ta je v njegovem času imela približno deset tisoč članov in 60 podružnic. Do prve svetovne vojne je vodil obnovo vinogradov in uvajal evropske vinske in sadne sorte. Bil je tudi osrednji organizator živinorejskih in mlekarskih zadrug, vnet pisec razprav o kmetijskih temah, član upravnih odborov različnih društev, podjetij in bank ter eden vodilnih v Samostojni kmetski stranki. Organizator kmetijstva Gustav Pirc se je rodil leta 1859 v Škofji Loki.
Kemičarka Ana Mayer, poročena Kansky, je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. Petnajstega julija 1920 je postala prva doktorica znanosti na leto prej ustanovljeni ljubljanski univerzi in po nekaterih podatkih 72. ženska na svetu s tem nazivom. Doktorirala je z disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. Na poti do najvišje stopnje izobrazbe in do znanstvenega poklica je morala premagati in preskočiti številne administrativne in ideološke ovire. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila podjetje, ki je proizvajalo širok nabor kemikalij za industrijsko in farmacevtsko rabo. Med vojno so okupacijske oblasti tovarno zaplenile, po vojni pa je bila nacionalizirana, tako je Ana Kansky zadnja leta preživela kot učiteljica kemije. Rodila se je leta 1895 v Ložah pri Vipavi.
Politični aktivist Slavko Šlander se je v Rogaški Slatini izučil za zobotehnika, po preselitvi v Celje pa je deloval v društvu “Svoboda”, v sindikatih in komunistični partiji. Leta 1933 so ga zaradi političnega delovanja aretirali; tri leta strogega zapora je prebil v Mariboru in Sremski Mitrovici. Nato je do februarja 1940, ko je odšel v ilegalo, deloval kot partijski organizator. Aprila naslednjega leta je postal sekretar pokrajinskega komiteja za severno Štajersko, avgusta pa so ga v Mariboru prijeli Nemci, medtem ko je skušal iz rok Gestapa brezupno rešiti skojevko Slavo Klavoro. *Posnetek Je povedal pisatelj in dramatik Boris A. Novak, ki v svojem epu z naslovom Čas očetov opiše tudi Šlandrovo aretacijo. V preiskovalnem zaporu nacistom ni uspelo izvedeti niti njegovega pravega imena, zato je na razglasu o usmrtitvi talcev zapisan kot Franz Weber. Slavko Šlander, rodil se je leta 1909 v Dolenji vasi pri Žalcu, je bil že med vojno razglašen za narodnega heroja.
20. junija 1991 je Slovenska tiskovna agencija objavila svojo prvo novico. Zamisel o ustanovitvi svoje lastne nacionalne agencije se je v Sloveniji pojavila že v osemdesetih letih, predvsem v tedanjih opozicijskih krogih. S prvimi demokratičnimi volitvami in pozneje s procesom osamosvajanja Slovenije pa je zamisel oživela, predvsem iz nujnosti posredovanja avtentičnih slovenskih stališč tuji javnosti. Agencija je začela delovati v skromnih razmerah, z nekaj rabljene pisarniške opreme, pisalnimi stroji, osebnim računalnikom in telefaksoma, po katerih so prvi sodelavci pošiljali zbrane informacije. Prva vest se je glasila: »Z današnjim dnem začenja STA – Slovenska tiskovna agencija – s poskusnim oddajanjem.«
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Agronom – organizator kmetijstva
Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem
Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Agronom, publicist in organizator kmetijstva Gustav Pirc si je prizadeval zlasti za razvoj ter gospodarski in politični pomen Kranjske kmetijske družbe. Ta je v njegovem času imela približno deset tisoč članov in 60 podružnic. Do prve svetovne vojne je vodil obnovo vinogradov in uvajal evropske vinske in sadne sorte. Bil je tudi osrednji organizator živinorejskih in mlekarskih zadrug, vnet pisec razprav o kmetijskih temah, član upravnih odborov različnih društev, podjetij in bank ter eden vodilnih v Samostojni kmetski stranki. Organizator kmetijstva Gustav Pirc se je rodil leta 1859 v Škofji Loki.
Kemičarka Ana Mayer, poročena Kansky, je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. Petnajstega julija 1920 je postala prva doktorica znanosti na leto prej ustanovljeni ljubljanski univerzi in po nekaterih podatkih 72. ženska na svetu s tem nazivom. Doktorirala je z disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. Na poti do najvišje stopnje izobrazbe in do znanstvenega poklica je morala premagati in preskočiti številne administrativne in ideološke ovire. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila podjetje, ki je proizvajalo širok nabor kemikalij za industrijsko in farmacevtsko rabo. Med vojno so okupacijske oblasti tovarno zaplenile, po vojni pa je bila nacionalizirana, tako je Ana Kansky zadnja leta preživela kot učiteljica kemije. Rodila se je leta 1895 v Ložah pri Vipavi.
Politični aktivist Slavko Šlander se je v Rogaški Slatini izučil za zobotehnika, po preselitvi v Celje pa je deloval v društvu “Svoboda”, v sindikatih in komunistični partiji. Leta 1933 so ga zaradi političnega delovanja aretirali; tri leta strogega zapora je prebil v Mariboru in Sremski Mitrovici. Nato je do februarja 1940, ko je odšel v ilegalo, deloval kot partijski organizator. Aprila naslednjega leta je postal sekretar pokrajinskega komiteja za severno Štajersko, avgusta pa so ga v Mariboru prijeli Nemci, medtem ko je skušal iz rok Gestapa brezupno rešiti skojevko Slavo Klavoro. *Posnetek Je povedal pisatelj in dramatik Boris A. Novak, ki v svojem epu z naslovom Čas očetov opiše tudi Šlandrovo aretacijo. V preiskovalnem zaporu nacistom ni uspelo izvedeti niti njegovega pravega imena, zato je na razglasu o usmrtitvi talcev zapisan kot Franz Weber. Slavko Šlander, rodil se je leta 1909 v Dolenji vasi pri Žalcu, je bil že med vojno razglašen za narodnega heroja.
20. junija 1991 je Slovenska tiskovna agencija objavila svojo prvo novico. Zamisel o ustanovitvi svoje lastne nacionalne agencije se je v Sloveniji pojavila že v osemdesetih letih, predvsem v tedanjih opozicijskih krogih. S prvimi demokratičnimi volitvami in pozneje s procesom osamosvajanja Slovenije pa je zamisel oživela, predvsem iz nujnosti posredovanja avtentičnih slovenskih stališč tuji javnosti. Agencija je začela delovati v skromnih razmerah, z nekaj rabljene pisarniške opreme, pisalnimi stroji, osebnim računalnikom in telefaksoma, po katerih so prvi sodelavci pošiljali zbrane informacije. Prva vest se je glasila: »Z današnjim dnem začenja STA – Slovenska tiskovna agencija – s poskusnim oddajanjem.«
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov