Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest

Agronom, publicist in organizator kmetijstva Gustav Pirc si je prizadeval zlasti za razvoj ter gospodarski in politični pomen Kranjske kmetijske družbe. Ta je v njegovem času imela približno deset tisoč članov in 60 podružnic. Do prve svetovne vojne je vodil obnovo vinogradov in uvajal evropske vinske in sadne sorte. Bil je tudi osrednji organizator živinorejskih in mlekarskih zadrug,  vnet pisec razprav o kmetijskih temah, član upravnih odborov različnih društev, podjetij in bank ter eden vodilnih v Samostojni kmetski stranki. Organizator kmetijstva Gustav Pirc se je rodil leta 1859 v Škofji Loki.

Kemičarka Ana Mayer, poročena Kansky, je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. Petnajstega julija 1920 je  postala prva doktorica znanosti na leto prej ustanovljeni ljubljanski univerzi in po nekaterih podatkih 72. ženska na svetu s tem nazivom. Doktorirala je z disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. Na poti do najvišje stopnje izobrazbe in do znanstvenega poklica je morala premagati in preskočiti številne administrativne in ideološke ovire. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila podjetje, ki je proizvajalo širok nabor kemikalij za industrijsko in farmacevtsko rabo. Med vojno so okupacijske oblasti tovarno zaplenile, po vojni pa je bila nacionalizirana, tako je Ana Kansky zadnja leta preživela kot učiteljica kemije. Rodila se je leta 1895 v Ložah pri Vipavi.

Politični aktivist Slavko Šlander se je v Rogaški Slatini izučil za zobotehnika, po preselitvi v Celje pa je deloval v društvu “Svoboda”, v sindikatih in komunistični partiji. Leta 1933 so ga zaradi političnega delovanja aretirali; tri leta strogega zapora je prebil v Mariboru in Sremski Mitrovici. Nato je do februarja 1940, ko je odšel v ilegalo, deloval kot partijski organizator. Aprila naslednjega leta je postal sekretar pokrajinskega komiteja za severno Štajersko, avgusta pa so ga v Mariboru prijeli Nemci, medtem ko je skušal iz rok Gestapa brezupno rešiti skojevko Slavo Klavoro.  *Posnetek  Je povedal pisatelj in dramatik Boris A. Novak, ki v svojem epu z naslovom Čas očetov opiše tudi Šlandrovo aretacijo.  V preiskovalnem zaporu nacistom ni uspelo izvedeti niti njegovega pravega imena, zato je na razglasu o usmrtitvi talcev zapisan kot Franz Weber. Slavko Šlander, rodil se je leta 1909 v Dolenji vasi pri Žalcu, je bil že med vojno razglašen za narodnega heroja.

20. junija 1991 je Slovenska tiskovna agencija objavila svojo prvo novico. Zamisel o ustanovitvi svoje lastne nacionalne agencije se je v Sloveniji pojavila že v osemdesetih letih, predvsem v tedanjih opozicijskih krogih. S prvimi demokratičnimi volitvami in pozneje s procesom osamosvajanja Slovenije pa je zamisel oživela, predvsem iz nujnosti posredovanja avtentičnih slovenskih stališč tuji javnosti. Agencija je začela delovati v skromnih razmerah, z nekaj rabljene pisarniške opreme, pisalnimi stroji, osebnim računalnikom in telefaksoma, po katerih so prvi sodelavci pošiljali zbrane informacije. Prva vest se je glasila: »Z današnjim dnem začenja STA – Slovenska tiskovna agencija – s poskusnim oddajanjem.«