Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije
Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu
Planinska pot od vznožja Pohorja do morja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Težišči dela folklorista in zborovodje Franceta Marolta sta bili zbiranje in preučevanje slovenskih ljudskih napevov, ki jih je želel ohraniti in znova oživiti v izvirni in neposredni obliki. Zastopal je stališče, da je slovenska glasbena folklora le del celotne narodove preteklosti, zato je pri svojih raziskovanjih uporabljal primerjalno metodo. Poleg tega je ustanavljal folklorne plesne skupine ter mojstrsko prirejal in harmoniziral ljudske pesmi. Leta 1926 je ustanovil Akademski pevski zbor in ga vodil petnajst let. Leta 1934 je izdelal načrt za ustanovitev Folklornega inštituta, ga potem vodil celo desetletje in tako postavil temelje slovenski etnomuzikologiji. Po vojni je pred 75 leti (1948) skupaj z Matijo Tomcem začel izdajati Zbirko pokrajinskih pesmaric za mladino. Takrat je ustanovil tudi Akademsko folklorno skupino, ki je od prvotne zasedbe – treh parov prerasla v največjo slovensko folklorno skupino. France Marolt se je rodil leta 1891 na Brdu pri Lukovici.
Oblikovalka filmske maske Berta Meglič se je po končani frizerski, kozmetični in lasuljarski šoli specializirala v filmskih šolah v Beogradu in Parizu. Svojo ustvarjalno pot je začela že pri prvem slovenskem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” leta 1948. Njeno delo so zelo cenili tudi v drugih jugoslovanskih kinematografijah, saj so jo vabili prav k sodelovanju v maskersko zahtevnejših filmih, na primer “Bitki na Neretvi”. Maske je oblikovala tudi svetovno znanim igralcem, kot so Jean Gabin, Burt Lancaster in Orson Welles. V njeni filmografiji je približno 200 domačih in tujih naslovov. Za svoje delo je dvakrat prejela zlato puljsko areno, nagrado Prešernovega sklada in leta 1997 Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Berta Meglič se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Leta 1950 je profesor Ivan Šumljak na Zboru markacistov Slovenije v Ljubljani predlagal, da se označi Slovenska planinska transverzala ali zdaj Slovenska planinska pot, od Maribora do Kopra, 28. junija omenjenega leta pa je Planinski zvezi Slovenije poslal še pisni predlog za to pobudo. *Posnetek Slovenska planinska pot od Maribora do Ankarana je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji. Hkrati je to prva vezna planinska pot v Alpah; po njenem zgledu so uredili veliko veznih planinskih poti pri nas in po vsej Evropi. Pobudnik profesor Ivan Šumljak je bil starosta mariborskih planincev, publicist, predavatelj in po drugi svetovni vojni 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor - Matica.
V Sloveniji je pred 60 leti (1963) začela veljati Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih. To je bil prvi predpis, ki je celovito urejal graditev potresno odpornih objektov na ozemlju Slovenije in je veljal vse do leta 2006. Mesec dni po objavi slovenskega predpisa je Skopje prizadel rušilni potres, ki je zahteval več kot 1070 žrtev, ranjenih je bilo od 3000 do 4000 ljudi, hkrati pa je več kot 200.000 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Ker tedanja Jugoslavija – z izjemo Slovenije – ni imela predpisa o graditvi potresno odpornih objektov, so začeli intenzivno pripravljati ustrezne zvezne predpise, ki so v veliki meri izhajali iz slovenskih. Tako je leta 1964 v celotni Jugoslaviji začel veljati Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za graditev na seizmičnih območjih.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije
Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu
Planinska pot od vznožja Pohorja do morja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Težišči dela folklorista in zborovodje Franceta Marolta sta bili zbiranje in preučevanje slovenskih ljudskih napevov, ki jih je želel ohraniti in znova oživiti v izvirni in neposredni obliki. Zastopal je stališče, da je slovenska glasbena folklora le del celotne narodove preteklosti, zato je pri svojih raziskovanjih uporabljal primerjalno metodo. Poleg tega je ustanavljal folklorne plesne skupine ter mojstrsko prirejal in harmoniziral ljudske pesmi. Leta 1926 je ustanovil Akademski pevski zbor in ga vodil petnajst let. Leta 1934 je izdelal načrt za ustanovitev Folklornega inštituta, ga potem vodil celo desetletje in tako postavil temelje slovenski etnomuzikologiji. Po vojni je pred 75 leti (1948) skupaj z Matijo Tomcem začel izdajati Zbirko pokrajinskih pesmaric za mladino. Takrat je ustanovil tudi Akademsko folklorno skupino, ki je od prvotne zasedbe – treh parov prerasla v največjo slovensko folklorno skupino. France Marolt se je rodil leta 1891 na Brdu pri Lukovici.
Oblikovalka filmske maske Berta Meglič se je po končani frizerski, kozmetični in lasuljarski šoli specializirala v filmskih šolah v Beogradu in Parizu. Svojo ustvarjalno pot je začela že pri prvem slovenskem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” leta 1948. Njeno delo so zelo cenili tudi v drugih jugoslovanskih kinematografijah, saj so jo vabili prav k sodelovanju v maskersko zahtevnejših filmih, na primer “Bitki na Neretvi”. Maske je oblikovala tudi svetovno znanim igralcem, kot so Jean Gabin, Burt Lancaster in Orson Welles. V njeni filmografiji je približno 200 domačih in tujih naslovov. Za svoje delo je dvakrat prejela zlato puljsko areno, nagrado Prešernovega sklada in leta 1997 Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Berta Meglič se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Leta 1950 je profesor Ivan Šumljak na Zboru markacistov Slovenije v Ljubljani predlagal, da se označi Slovenska planinska transverzala ali zdaj Slovenska planinska pot, od Maribora do Kopra, 28. junija omenjenega leta pa je Planinski zvezi Slovenije poslal še pisni predlog za to pobudo. *Posnetek Slovenska planinska pot od Maribora do Ankarana je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji. Hkrati je to prva vezna planinska pot v Alpah; po njenem zgledu so uredili veliko veznih planinskih poti pri nas in po vsej Evropi. Pobudnik profesor Ivan Šumljak je bil starosta mariborskih planincev, publicist, predavatelj in po drugi svetovni vojni 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor - Matica.
V Sloveniji je pred 60 leti (1963) začela veljati Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih. To je bil prvi predpis, ki je celovito urejal graditev potresno odpornih objektov na ozemlju Slovenije in je veljal vse do leta 2006. Mesec dni po objavi slovenskega predpisa je Skopje prizadel rušilni potres, ki je zahteval več kot 1070 žrtev, ranjenih je bilo od 3000 do 4000 ljudi, hkrati pa je več kot 200.000 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Ker tedanja Jugoslavija – z izjemo Slovenije – ni imela predpisa o graditvi potresno odpornih objektov, so začeli intenzivno pripravljati ustrezne zvezne predpise, ki so v veliki meri izhajali iz slovenskih. Tako je leta 1964 v celotni Jugoslaviji začel veljati Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za graditev na seizmičnih območjih.
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov