Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije
Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu
Planinska pot od vznožja Pohorja do morja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Težišči dela folklorista in zborovodje Franceta Marolta sta bili zbiranje in preučevanje slovenskih ljudskih napevov, ki jih je želel ohraniti in znova oživiti v izvirni in neposredni obliki. Zastopal je stališče, da je slovenska glasbena folklora le del celotne narodove preteklosti, zato je pri svojih raziskovanjih uporabljal primerjalno metodo. Poleg tega je ustanavljal folklorne plesne skupine ter mojstrsko prirejal in harmoniziral ljudske pesmi. Leta 1926 je ustanovil Akademski pevski zbor in ga vodil petnajst let. Leta 1934 je izdelal načrt za ustanovitev Folklornega inštituta, ga potem vodil celo desetletje in tako postavil temelje slovenski etnomuzikologiji. Po vojni je pred 75 leti (1948) skupaj z Matijo Tomcem začel izdajati Zbirko pokrajinskih pesmaric za mladino. Takrat je ustanovil tudi Akademsko folklorno skupino, ki je od prvotne zasedbe – treh parov prerasla v največjo slovensko folklorno skupino. France Marolt se je rodil leta 1891 na Brdu pri Lukovici.
Oblikovalka filmske maske Berta Meglič se je po končani frizerski, kozmetični in lasuljarski šoli specializirala v filmskih šolah v Beogradu in Parizu. Svojo ustvarjalno pot je začela že pri prvem slovenskem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” leta 1948. Njeno delo so zelo cenili tudi v drugih jugoslovanskih kinematografijah, saj so jo vabili prav k sodelovanju v maskersko zahtevnejših filmih, na primer “Bitki na Neretvi”. Maske je oblikovala tudi svetovno znanim igralcem, kot so Jean Gabin, Burt Lancaster in Orson Welles. V njeni filmografiji je približno 200 domačih in tujih naslovov. Za svoje delo je dvakrat prejela zlato puljsko areno, nagrado Prešernovega sklada in leta 1997 Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Berta Meglič se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Leta 1950 je profesor Ivan Šumljak na Zboru markacistov Slovenije v Ljubljani predlagal, da se označi Slovenska planinska transverzala ali zdaj Slovenska planinska pot, od Maribora do Kopra, 28. junija omenjenega leta pa je Planinski zvezi Slovenije poslal še pisni predlog za to pobudo. *Posnetek Slovenska planinska pot od Maribora do Ankarana je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji. Hkrati je to prva vezna planinska pot v Alpah; po njenem zgledu so uredili veliko veznih planinskih poti pri nas in po vsej Evropi. Pobudnik profesor Ivan Šumljak je bil starosta mariborskih planincev, publicist, predavatelj in po drugi svetovni vojni 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor - Matica.
V Sloveniji je pred 60 leti (1963) začela veljati Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih. To je bil prvi predpis, ki je celovito urejal graditev potresno odpornih objektov na ozemlju Slovenije in je veljal vse do leta 2006. Mesec dni po objavi slovenskega predpisa je Skopje prizadel rušilni potres, ki je zahteval več kot 1070 žrtev, ranjenih je bilo od 3000 do 4000 ljudi, hkrati pa je več kot 200.000 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Ker tedanja Jugoslavija – z izjemo Slovenije – ni imela predpisa o graditvi potresno odpornih objektov, so začeli intenzivno pripravljati ustrezne zvezne predpise, ki so v veliki meri izhajali iz slovenskih. Tako je leta 1964 v celotni Jugoslaviji začel veljati Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za graditev na seizmičnih območjih.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije
Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu
Planinska pot od vznožja Pohorja do morja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Težišči dela folklorista in zborovodje Franceta Marolta sta bili zbiranje in preučevanje slovenskih ljudskih napevov, ki jih je želel ohraniti in znova oživiti v izvirni in neposredni obliki. Zastopal je stališče, da je slovenska glasbena folklora le del celotne narodove preteklosti, zato je pri svojih raziskovanjih uporabljal primerjalno metodo. Poleg tega je ustanavljal folklorne plesne skupine ter mojstrsko prirejal in harmoniziral ljudske pesmi. Leta 1926 je ustanovil Akademski pevski zbor in ga vodil petnajst let. Leta 1934 je izdelal načrt za ustanovitev Folklornega inštituta, ga potem vodil celo desetletje in tako postavil temelje slovenski etnomuzikologiji. Po vojni je pred 75 leti (1948) skupaj z Matijo Tomcem začel izdajati Zbirko pokrajinskih pesmaric za mladino. Takrat je ustanovil tudi Akademsko folklorno skupino, ki je od prvotne zasedbe – treh parov prerasla v največjo slovensko folklorno skupino. France Marolt se je rodil leta 1891 na Brdu pri Lukovici.
Oblikovalka filmske maske Berta Meglič se je po končani frizerski, kozmetični in lasuljarski šoli specializirala v filmskih šolah v Beogradu in Parizu. Svojo ustvarjalno pot je začela že pri prvem slovenskem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” leta 1948. Njeno delo so zelo cenili tudi v drugih jugoslovanskih kinematografijah, saj so jo vabili prav k sodelovanju v maskersko zahtevnejših filmih, na primer “Bitki na Neretvi”. Maske je oblikovala tudi svetovno znanim igralcem, kot so Jean Gabin, Burt Lancaster in Orson Welles. V njeni filmografiji je približno 200 domačih in tujih naslovov. Za svoje delo je dvakrat prejela zlato puljsko areno, nagrado Prešernovega sklada in leta 1997 Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Berta Meglič se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Leta 1950 je profesor Ivan Šumljak na Zboru markacistov Slovenije v Ljubljani predlagal, da se označi Slovenska planinska transverzala ali zdaj Slovenska planinska pot, od Maribora do Kopra, 28. junija omenjenega leta pa je Planinski zvezi Slovenije poslal še pisni predlog za to pobudo. *Posnetek Slovenska planinska pot od Maribora do Ankarana je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji. Hkrati je to prva vezna planinska pot v Alpah; po njenem zgledu so uredili veliko veznih planinskih poti pri nas in po vsej Evropi. Pobudnik profesor Ivan Šumljak je bil starosta mariborskih planincev, publicist, predavatelj in po drugi svetovni vojni 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor - Matica.
V Sloveniji je pred 60 leti (1963) začela veljati Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih. To je bil prvi predpis, ki je celovito urejal graditev potresno odpornih objektov na ozemlju Slovenije in je veljal vse do leta 2006. Mesec dni po objavi slovenskega predpisa je Skopje prizadel rušilni potres, ki je zahteval več kot 1070 žrtev, ranjenih je bilo od 3000 do 4000 ljudi, hkrati pa je več kot 200.000 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Ker tedanja Jugoslavija – z izjemo Slovenije – ni imela predpisa o graditvi potresno odpornih objektov, so začeli intenzivno pripravljati ustrezne zvezne predpise, ki so v veliki meri izhajali iz slovenskih. Tako je leta 1964 v celotni Jugoslaviji začel veljati Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za graditev na seizmičnih območjih.
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov