Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije
Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu
Planinska pot od vznožja Pohorja do morja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Težišči dela folklorista in zborovodje Franceta Marolta sta bili zbiranje in preučevanje slovenskih ljudskih napevov, ki jih je želel ohraniti in znova oživiti v izvirni in neposredni obliki. Zastopal je stališče, da je slovenska glasbena folklora le del celotne narodove preteklosti, zato je pri svojih raziskovanjih uporabljal primerjalno metodo. Poleg tega je ustanavljal folklorne plesne skupine ter mojstrsko prirejal in harmoniziral ljudske pesmi. Leta 1926 je ustanovil Akademski pevski zbor in ga vodil petnajst let. Leta 1934 je izdelal načrt za ustanovitev Folklornega inštituta, ga potem vodil celo desetletje in tako postavil temelje slovenski etnomuzikologiji. Po vojni je pred 75 leti (1948) skupaj z Matijo Tomcem začel izdajati Zbirko pokrajinskih pesmaric za mladino. Takrat je ustanovil tudi Akademsko folklorno skupino, ki je od prvotne zasedbe – treh parov prerasla v največjo slovensko folklorno skupino. France Marolt se je rodil leta 1891 na Brdu pri Lukovici.
Oblikovalka filmske maske Berta Meglič se je po končani frizerski, kozmetični in lasuljarski šoli specializirala v filmskih šolah v Beogradu in Parizu. Svojo ustvarjalno pot je začela že pri prvem slovenskem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” leta 1948. Njeno delo so zelo cenili tudi v drugih jugoslovanskih kinematografijah, saj so jo vabili prav k sodelovanju v maskersko zahtevnejših filmih, na primer “Bitki na Neretvi”. Maske je oblikovala tudi svetovno znanim igralcem, kot so Jean Gabin, Burt Lancaster in Orson Welles. V njeni filmografiji je približno 200 domačih in tujih naslovov. Za svoje delo je dvakrat prejela zlato puljsko areno, nagrado Prešernovega sklada in leta 1997 Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Berta Meglič se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Leta 1950 je profesor Ivan Šumljak na Zboru markacistov Slovenije v Ljubljani predlagal, da se označi Slovenska planinska transverzala ali zdaj Slovenska planinska pot, od Maribora do Kopra, 28. junija omenjenega leta pa je Planinski zvezi Slovenije poslal še pisni predlog za to pobudo. *Posnetek Slovenska planinska pot od Maribora do Ankarana je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji. Hkrati je to prva vezna planinska pot v Alpah; po njenem zgledu so uredili veliko veznih planinskih poti pri nas in po vsej Evropi. Pobudnik profesor Ivan Šumljak je bil starosta mariborskih planincev, publicist, predavatelj in po drugi svetovni vojni 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor - Matica.
V Sloveniji je pred 60 leti (1963) začela veljati Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih. To je bil prvi predpis, ki je celovito urejal graditev potresno odpornih objektov na ozemlju Slovenije in je veljal vse do leta 2006. Mesec dni po objavi slovenskega predpisa je Skopje prizadel rušilni potres, ki je zahteval več kot 1070 žrtev, ranjenih je bilo od 3000 do 4000 ljudi, hkrati pa je več kot 200.000 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Ker tedanja Jugoslavija – z izjemo Slovenije – ni imela predpisa o graditvi potresno odpornih objektov, so začeli intenzivno pripravljati ustrezne zvezne predpise, ki so v veliki meri izhajali iz slovenskih. Tako je leta 1964 v celotni Jugoslaviji začel veljati Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za graditev na seizmičnih območjih.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije
Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu
Planinska pot od vznožja Pohorja do morja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Težišči dela folklorista in zborovodje Franceta Marolta sta bili zbiranje in preučevanje slovenskih ljudskih napevov, ki jih je želel ohraniti in znova oživiti v izvirni in neposredni obliki. Zastopal je stališče, da je slovenska glasbena folklora le del celotne narodove preteklosti, zato je pri svojih raziskovanjih uporabljal primerjalno metodo. Poleg tega je ustanavljal folklorne plesne skupine ter mojstrsko prirejal in harmoniziral ljudske pesmi. Leta 1926 je ustanovil Akademski pevski zbor in ga vodil petnajst let. Leta 1934 je izdelal načrt za ustanovitev Folklornega inštituta, ga potem vodil celo desetletje in tako postavil temelje slovenski etnomuzikologiji. Po vojni je pred 75 leti (1948) skupaj z Matijo Tomcem začel izdajati Zbirko pokrajinskih pesmaric za mladino. Takrat je ustanovil tudi Akademsko folklorno skupino, ki je od prvotne zasedbe – treh parov prerasla v največjo slovensko folklorno skupino. France Marolt se je rodil leta 1891 na Brdu pri Lukovici.
Oblikovalka filmske maske Berta Meglič se je po končani frizerski, kozmetični in lasuljarski šoli specializirala v filmskih šolah v Beogradu in Parizu. Svojo ustvarjalno pot je začela že pri prvem slovenskem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” leta 1948. Njeno delo so zelo cenili tudi v drugih jugoslovanskih kinematografijah, saj so jo vabili prav k sodelovanju v maskersko zahtevnejših filmih, na primer “Bitki na Neretvi”. Maske je oblikovala tudi svetovno znanim igralcem, kot so Jean Gabin, Burt Lancaster in Orson Welles. V njeni filmografiji je približno 200 domačih in tujih naslovov. Za svoje delo je dvakrat prejela zlato puljsko areno, nagrado Prešernovega sklada in leta 1997 Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Berta Meglič se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Leta 1950 je profesor Ivan Šumljak na Zboru markacistov Slovenije v Ljubljani predlagal, da se označi Slovenska planinska transverzala ali zdaj Slovenska planinska pot, od Maribora do Kopra, 28. junija omenjenega leta pa je Planinski zvezi Slovenije poslal še pisni predlog za to pobudo. *Posnetek Slovenska planinska pot od Maribora do Ankarana je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji. Hkrati je to prva vezna planinska pot v Alpah; po njenem zgledu so uredili veliko veznih planinskih poti pri nas in po vsej Evropi. Pobudnik profesor Ivan Šumljak je bil starosta mariborskih planincev, publicist, predavatelj in po drugi svetovni vojni 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor - Matica.
V Sloveniji je pred 60 leti (1963) začela veljati Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih. To je bil prvi predpis, ki je celovito urejal graditev potresno odpornih objektov na ozemlju Slovenije in je veljal vse do leta 2006. Mesec dni po objavi slovenskega predpisa je Skopje prizadel rušilni potres, ki je zahteval več kot 1070 žrtev, ranjenih je bilo od 3000 do 4000 ljudi, hkrati pa je več kot 200.000 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Ker tedanja Jugoslavija – z izjemo Slovenije – ni imela predpisa o graditvi potresno odpornih objektov, so začeli intenzivno pripravljati ustrezne zvezne predpise, ki so v veliki meri izhajali iz slovenskih. Tako je leta 1964 v celotni Jugoslaviji začel veljati Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za graditev na seizmičnih območjih.
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Neveljaven email naslov