Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije
Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu
Planinska pot od vznožja Pohorja do morja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Težišči dela folklorista in zborovodje Franceta Marolta sta bili zbiranje in preučevanje slovenskih ljudskih napevov, ki jih je želel ohraniti in znova oživiti v izvirni in neposredni obliki. Zastopal je stališče, da je slovenska glasbena folklora le del celotne narodove preteklosti, zato je pri svojih raziskovanjih uporabljal primerjalno metodo. Poleg tega je ustanavljal folklorne plesne skupine ter mojstrsko prirejal in harmoniziral ljudske pesmi. Leta 1926 je ustanovil Akademski pevski zbor in ga vodil petnajst let. Leta 1934 je izdelal načrt za ustanovitev Folklornega inštituta, ga potem vodil celo desetletje in tako postavil temelje slovenski etnomuzikologiji. Po vojni je pred 75 leti (1948) skupaj z Matijo Tomcem začel izdajati Zbirko pokrajinskih pesmaric za mladino. Takrat je ustanovil tudi Akademsko folklorno skupino, ki je od prvotne zasedbe – treh parov prerasla v največjo slovensko folklorno skupino. France Marolt se je rodil leta 1891 na Brdu pri Lukovici.
Oblikovalka filmske maske Berta Meglič se je po končani frizerski, kozmetični in lasuljarski šoli specializirala v filmskih šolah v Beogradu in Parizu. Svojo ustvarjalno pot je začela že pri prvem slovenskem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” leta 1948. Njeno delo so zelo cenili tudi v drugih jugoslovanskih kinematografijah, saj so jo vabili prav k sodelovanju v maskersko zahtevnejših filmih, na primer “Bitki na Neretvi”. Maske je oblikovala tudi svetovno znanim igralcem, kot so Jean Gabin, Burt Lancaster in Orson Welles. V njeni filmografiji je približno 200 domačih in tujih naslovov. Za svoje delo je dvakrat prejela zlato puljsko areno, nagrado Prešernovega sklada in leta 1997 Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Berta Meglič se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Leta 1950 je profesor Ivan Šumljak na Zboru markacistov Slovenije v Ljubljani predlagal, da se označi Slovenska planinska transverzala ali zdaj Slovenska planinska pot, od Maribora do Kopra, 28. junija omenjenega leta pa je Planinski zvezi Slovenije poslal še pisni predlog za to pobudo. *Posnetek Slovenska planinska pot od Maribora do Ankarana je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji. Hkrati je to prva vezna planinska pot v Alpah; po njenem zgledu so uredili veliko veznih planinskih poti pri nas in po vsej Evropi. Pobudnik profesor Ivan Šumljak je bil starosta mariborskih planincev, publicist, predavatelj in po drugi svetovni vojni 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor - Matica.
V Sloveniji je pred 60 leti (1963) začela veljati Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih. To je bil prvi predpis, ki je celovito urejal graditev potresno odpornih objektov na ozemlju Slovenije in je veljal vse do leta 2006. Mesec dni po objavi slovenskega predpisa je Skopje prizadel rušilni potres, ki je zahteval več kot 1070 žrtev, ranjenih je bilo od 3000 do 4000 ljudi, hkrati pa je več kot 200.000 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Ker tedanja Jugoslavija – z izjemo Slovenije – ni imela predpisa o graditvi potresno odpornih objektov, so začeli intenzivno pripravljati ustrezne zvezne predpise, ki so v veliki meri izhajali iz slovenskih. Tako je leta 1964 v celotni Jugoslaviji začel veljati Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za graditev na seizmičnih območjih.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije
Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu
Planinska pot od vznožja Pohorja do morja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Težišči dela folklorista in zborovodje Franceta Marolta sta bili zbiranje in preučevanje slovenskih ljudskih napevov, ki jih je želel ohraniti in znova oživiti v izvirni in neposredni obliki. Zastopal je stališče, da je slovenska glasbena folklora le del celotne narodove preteklosti, zato je pri svojih raziskovanjih uporabljal primerjalno metodo. Poleg tega je ustanavljal folklorne plesne skupine ter mojstrsko prirejal in harmoniziral ljudske pesmi. Leta 1926 je ustanovil Akademski pevski zbor in ga vodil petnajst let. Leta 1934 je izdelal načrt za ustanovitev Folklornega inštituta, ga potem vodil celo desetletje in tako postavil temelje slovenski etnomuzikologiji. Po vojni je pred 75 leti (1948) skupaj z Matijo Tomcem začel izdajati Zbirko pokrajinskih pesmaric za mladino. Takrat je ustanovil tudi Akademsko folklorno skupino, ki je od prvotne zasedbe – treh parov prerasla v največjo slovensko folklorno skupino. France Marolt se je rodil leta 1891 na Brdu pri Lukovici.
Oblikovalka filmske maske Berta Meglič se je po končani frizerski, kozmetični in lasuljarski šoli specializirala v filmskih šolah v Beogradu in Parizu. Svojo ustvarjalno pot je začela že pri prvem slovenskem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” leta 1948. Njeno delo so zelo cenili tudi v drugih jugoslovanskih kinematografijah, saj so jo vabili prav k sodelovanju v maskersko zahtevnejših filmih, na primer “Bitki na Neretvi”. Maske je oblikovala tudi svetovno znanim igralcem, kot so Jean Gabin, Burt Lancaster in Orson Welles. V njeni filmografiji je približno 200 domačih in tujih naslovov. Za svoje delo je dvakrat prejela zlato puljsko areno, nagrado Prešernovega sklada in leta 1997 Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Berta Meglič se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Leta 1950 je profesor Ivan Šumljak na Zboru markacistov Slovenije v Ljubljani predlagal, da se označi Slovenska planinska transverzala ali zdaj Slovenska planinska pot, od Maribora do Kopra, 28. junija omenjenega leta pa je Planinski zvezi Slovenije poslal še pisni predlog za to pobudo. *Posnetek Slovenska planinska pot od Maribora do Ankarana je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji. Hkrati je to prva vezna planinska pot v Alpah; po njenem zgledu so uredili veliko veznih planinskih poti pri nas in po vsej Evropi. Pobudnik profesor Ivan Šumljak je bil starosta mariborskih planincev, publicist, predavatelj in po drugi svetovni vojni 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor - Matica.
V Sloveniji je pred 60 leti (1963) začela veljati Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih. To je bil prvi predpis, ki je celovito urejal graditev potresno odpornih objektov na ozemlju Slovenije in je veljal vse do leta 2006. Mesec dni po objavi slovenskega predpisa je Skopje prizadel rušilni potres, ki je zahteval več kot 1070 žrtev, ranjenih je bilo od 3000 do 4000 ljudi, hkrati pa je več kot 200.000 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Ker tedanja Jugoslavija – z izjemo Slovenije – ni imela predpisa o graditvi potresno odpornih objektov, so začeli intenzivno pripravljati ustrezne zvezne predpise, ki so v veliki meri izhajali iz slovenskih. Tako je leta 1964 v celotni Jugoslaviji začel veljati Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za graditev na seizmičnih območjih.
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov